Omenjeni trije sindikati so med tistimi sindikati, ki za 24. januar napovedujejo opozorilno stavko. Številni politiki radi opozarjajo, za kako pomembne segmente gre, a do tega, da bi se to prelilo v plače in odražalo v statusu, zelo težko pride. Namesto da bi se sredstva za te sektorje povečevala, se z leti zmanjšujejo, je na današnji skupni novinarski konferenci treh sindikatov dejala predstavnica Vira Ana Jakopič.
Kot je pojasnila, zahtevajo odpravo varčevalnih ukrepov in ureditev razmerij za vse delavce v dejavnostih, ki jih zastopajo, tudi tiste iz plačne skupine J, kot so čistilke, kuharice in hišniki. "Naša zahteva je posledica tega, kar je vlada pri nekaterih drugih že naredila," je dejala in dodala, da v tistih primerih ni šlo za nič drugega kot linearno zviševanje plač. Za njihove pozive k ureditvi nekaterih očitnih anomalij pa na pogajanjih vladna stran ni imela posluha.
Primerljivost z zdravniki je visokošolskim učiteljem in asistentom z doktoratom priznana že s kolektivno pogodbo, je opozoril predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič, ki pa je napovedal, da hkrati kot sindikat dejavnosti ne bodo pristali na to, da ostali zaposleni ne bi dobili ničesar. Za najnižje skupine tako zahtevajo zvišanje plač in postopno približevanje minimalni plači, pod katero so mnogi ostali. Podpirajo tudi dvig minimalne plače.
Opozoril je še, da gre na številnih fakultetah javnih univerz 90 odstotkov, v kakšnem primeru pa celo 97 odstotkov vsega denarja za plače. To po njegovih besedah ne pomeni, da so plače previsoke, ampak da vlada ni pripravljena financirati visokošolske in raziskovalne dejavnosti kot take. Delež financiranja znotraj BDP za visoko šolstvo pada, je navedel.
Na novinarski konferenci so nanizali tudi nekaj konkretnih primerov, kjer so anomalije po njihovem mnenju še posebej pereče. Mitja Šuštar iz sindikata Glosa je izpostavil višjega naravovarstvenega svetovalca. Kot je dejal, gre za en plačni razred za 43 ljudi, a čeprav je bila krivica že zdavnaj prepoznana, ni bila nikoli sanirana.
Janez Dolinšek iz knjižnice Domžale je omenil višje knjižničarje, ki so končali višjo šolo, ko še ni bilo bibliotekarstva, a opravljajo enako delo kot bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo. Z vsemi napredovanji pa lahko dosežejo plačni razred, ki je devet razredov nižji od tistega, ki ga lahko doseže bibliotekar.
Bernarda Korez iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru pa je opozorila na veliko krivico, ki se dogaja visokošolskim knjižničarjem, ki so v nasprotju s tistimi iz splošnih knjižnic uvrščeni v plačno skupino J. Pri začetnem umeščanju v plačne razrede sicer razlike med njimi niso tako velike, a se z delovno dobo večajo, ker se v nasprotju s plačno skupino D v plačni skupini J ne priznavajo nazivi in napredovanje prek njih ni možno.
Še en primer je po Marinčičevih besedah asistent z znanstvenim magisterijem z medicinske fakultete, ki je z opravljeno specializacijo uvrščen v 34. plačni razred. Če bi se zaposlil v zdravstvenem domu, bi bil tudi brez specializacije uvrščen na delovno mesto s 43. plačnim razredom, če pa bi se zaposlil kot specialist, pa bi šel v trenutku v 50. izhodiščni plačni razred.
Zaradi stavke bo prihodnjo sredo zaprtih kar nekaj knjižnic, tudi kakšen muzej in gledališče, so napovedali. Prav tako se bo stavka poznala v nekaterih vrtcih. Kot so napovedali v Viru, bodo starše v naslednjih dveh dneh o tem obvestili. Ne bodo pa zavrnili nobenega otroka, ki bi ga straši ta dan vseeno pripeljali v vrtec, so še zagotovili.
