Ko je zdajšnja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič spomladi leta 2015 prevzela vodenje ministrstva, je napovedala, da bo ministrstvo najprej pripravilo novelo zakona o visokem šolstvu, s katero bo zagotovilo stabilno financiranje visokošolskih zavodov, nato pa še povsem nov zakon, s katerim bo uredilo vsa druga odprta vprašanja. Novelo je ministrstvo pripravilo v začetku leta 2016, DZ jo je potrdil novembra istega leta, za povsem nov zakon pa je očitno zmanjkalo časa. Na ministrstvu namreč govorijo le še o tem, da pripravljajo še eno novelo zakona o visokem šolstvu.
Kot so zapisali za STA, je predlog novele trenutno v strokovni obravnavi na delovnih skupinah in na Svetu RS za visoko šolstvo. Glede vsebine novele pravijo, da se ključna vprašanja nanašajo na določitev javne službe v visokem šolstvu (kar je bila zahteva ustavnega sodišča iz odločbe iz leta 2011), pogoje in kriterije za financiranje koncesij za študijske programe na zasebnih visokošolskih zavodih ter na delovno obveznost v okviru javne službe. "Glavni cilji so povezani z znanimi zahtevami ustavnega sodišča glede javne službe in računskega sodišča glede podeljevanja, ohranjanja in odvzema koncesij v visokem šolstvu," pravijo na ministrstvu.
Prav način urejanja koncesij pa je zmotil nekatere profesorje in pravnike, ki so o predlogu novele nedavno razpravljali na Akademskem forumu Nove Univerze na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani (med njimi so bili Matej Avbelj, Andraž Teršek, Albin Igličar in Peter Jambrek). Med drugim je bilo slišati, da zakon v kar 18 členih govori o koncesijah zasebnikom in da je bil pravzaprav spisan z enim samim namenom, to je, da koncesije omeji. Slišati je bilo tudi, da v prehodnih določbah zakona piše, da bi bile odvzete vse trenutne koncesije, visokošolski zavodi pa bi jih morali pridobiti na novo, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavo.
Na ministrstvu na vprašanje, ali predlog res predvideva odvzem že pridobljenih koncesij, kot pravijo, ne morejo odgovoriti, saj da je prva akreditacija študijskih programov v pristojnosti Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. "Novela bo v postopku podeljevanja koncesij sploh prvič določila zakonske pogoje in kriterije, ki jih bodo - poleg pridobljene akreditacije in ostalih kadrovskih in materialnih pogojev - morali izkazati zasebni visokošolski zavodi za pridobitev koncesije za študijski program. Ocenjevanje teh pogojev in kriterijev bo prepuščeno ekspertnemu ocenjevanju, brez konfliktov interesov in z večinsko mednarodno ekspertno udeležbo," so zapisali.
Zanikajo tudi ocene, da je eden od ključnih ciljev novele omejiti koncesije zasebnim visokošolskim zavodom. "Cilj je, da v skladu z resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 določimo zakonske pogoje in kriterije za podelitev koncesij za študijske programe v visokem šolstvu, ki bodo enaki za vse prijavitelje," dodajajo.