Po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štruklja današnji pogovori, ki jih sam šteje kot prvi krog pogajanj o stavkovnih zahtevah, ki jih je sindikat postavil pred za 14. februar napovedano stavko, niso bili ravno dolgi, a so bili izpeljani v "konstruktivnem vzdušju, kar je dobro za začetek tako zahtevnih pogajanj".
Po besedah Štruklja so danes razjasnili, kakšen bo okvir pogajanj, vladni strani so predstavili tudi svoje zahteve in podatke, s katerimi so jih podkrepili. Z vladne strani jim danes ni bil ponujen noben protipredlog, "je pa jasno, da so pogovori stekli", je dejal Štrukelj v izjavi za medije po sestanku.
Cilj pogajanj po njegovih besedah je z vlado doseči stavkovni sporazum, do katerega bi prišlo še pred izvedbo stavke. Štrukelj je sicer danes, kot je dejal, Makovec Brenčičevi in Koprivnikarju povedal, da so priprave na stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v polnem teku in da bo skoraj 38.000 zaposlenih, kolikor jih je s svojim podpisom izrazilo strinjanje s stavko, slednjo tudi izvedlo, če bo to potrebno. "Stavka se bo začela 14. februarja, ne bo pa se takrat tudi nehala," je napovedal.
Vladni strani so po besedah Štruklja danes predlagali, da bi drugi krog pogajanj izvedli čez en teden, nato pa bi se pogajali dvakrat tedensko. Sam je pri tem ministra in ministrico razumel, da bo vlada o teh vprašanjih razpravljala na seji, ki bo v četrtek, naslednji dan pa naj bi se s Svizom dogovorila o tem, kakšna bo dinamika pogajanj.
Na vprašanje, ali se je Sviz pripravljen pogajati z enotno pogajalsko skupino, katere ustanovitev je v četrtek za pogajanja s sindikati javnega sektorja napovedala vlada, je Štrukelj odgovoril, da se želijo o njihovih stavkovnih zahtevah pogajati tako, kot to predvideva zakon. "Ker naše zahteve nimajo nobene zveze z zahtevami drugih sindikatov, tudi ne vidimo nobenega razloga, da bi na pogajanjih sodeloval še kdo drug," je dejal in dodal, da so se tako pogajali tudi zdravniki, gasilci in policisti.
Stavkovne zahteve se po besedah Štruklja sicer nanašajo na 52.000 oziroma več kot tretjino vseh zaposlenih v javnem sektorju. Zahtevajo namreč izboljšanje položaja za 46.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter dodatno višji regres za okoli štiri do pet tisoč čistilk.
Njihove stavkovne zahteve so med drugim zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.
Za zaposlene v vzgoji in izobraževanju zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače. Na področju visokega šolstva primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo tudi, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje.
