c S

NIB načrtuje izgradnjo biotehnološkega stičišča

12.01.2018 15:24 Ljubljana, 12. januarja (STA) - V Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) načrtujejo izgradnjo Biotehnološkega stičišča NIB. V okviru projekta želijo obnoviti in dograditi že obstoječo raziskovalno infrastrukturo ter jo opremiti z najsodobnejšo visokotehnološko opremo. Ocenjena vrednost investicije je približno 38 milijonov evrov, so danes povedali na predstavitvi projekta.

Kot je za STA povedala direktorica inštituta Tamara Lah Turnšek, si želijo, da bi projekt zaživel že v letošnjem letu. Gradbeno dovoljenje za stičišče je bilo sicer izdano že leta 2016, trenutno pa si prizadevajo najti ustrezne investitorje.

Lah Turnškova je v uvodnem nagovoru na današnji predstavitvi projekta izpostavila, da hiter razvoj znanosti od raziskovalcev zahteva nove interdisciplinarne pristope na področju temeljnih raziskav in sodelovanje z industrijo. Z izgradnjo stičišča želijo tako na NIB rešiti trenutne slabe pogoje za izvajanje raziskav ter za prenos znanja v gospodarstvo.

Izgradnja stičišča je po njihovih navedbah pomembna tako za nadaljnji razvoj in delovanje NIB kot tudi za razvoj slovenske naravoslovne in biotehnološke znanosti ter inovativnosti in njen mednarodni preboj.

Za pomoč pri uresničitvi vizije na NIB upajo na podporo politike in gospodarstva. Lah Turnškova se nadeja, da bo politika prepoznala doprinos, ki bi ga stičišče imelo za Slovenijo in širšo regijo ter v novem proračunskem obdobju omogočila razvoj tega projekta. Podporo projektu je že izkazalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pa tudi nekater podjetja, kot je denimo Lek, član skupine Sandoz.

Od predvidenih 38 milijonov evrov bo 20 milijonov namenjenih za opremo, 18 milijonov pa za prenovo že obstoječih prostorov in dograditev novih laboratorijev. Slednji bodo namenjeni vsem, ki bi želeli ustvariti pilotne projekte, ki se nato lahko komercializirajo, je še povedala direktorica inštituta. Skupna površina stičišča naj bi znašala 4000 kvadratnih metrov.

Nova infrastruktura bo med drugim omogočala tesnejše povezovanje temeljnih znanosti o življenju z gospodarstvom na področju farmacije, biomedicinske tehnologije, prehrambene industrije, biomimetike in okoljske biotehnologije. Omogočila bo možnost za povezovanje z inkubatorskimi okolji in ustanavljanje odcepljenih podjetij ter krepitev izobraževanja.

Hkrati pa bo stičišče zagotavljalo inovativno okolja, ki bo privlačilo tudi znanstvenike iz tujine, še posebej mlade slovenske znanstvenike, ki bi si želeli vrnitve v domovino, je poudarila Lah Turnškova. Poleg tega želijo s projektom "javnosti pokazati, da nismo le porabniki javnega denarja, temveč s svojo dejavnostjo ustvarjamo nov razvoj in dodano vrednost gospodarstvu".

Na današnjem predstavitvenem dogodku so svoje ocene in poglede na načrte predstavili tudi mednarodni strokovnjaki iz Indije, Anglije in Izraela. Strinjali so se, da je kakovost znanstvenih raziskav na NIB že zdaj izjemna. Odprtost raziskovalcev za nove pristope in inovacije, vodstvene sposobnosti, sodelovanje in izjemne intelektualne sposobnosti po njihovem mnenju ustvarjajo veliko priložnost za institucijo in za državo.

Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je dejal, da je NIB dober dokaz, da Slovenija premore odlične znanosti in talente, ki pa jih pogosto ne prepoznamo. Slovenska znanost mora po njegovi oceni "izboljšati svojo samozavest" ter se zavedati, "da zmoremo karkoli, ne moremo pa narediti vsega, ker smo premajhni". "Fokusirati se moramo na tisto, kar so naše prednosti, kjer lahko postanemo vodje. To je aspiracija, ki jo potrebujemo."

Po besedah nekdanjega rektorja ljubljanske univerze in pobudnika Slovenskega inovacijskega središča Staneta Pejovnika je projekt izjemnega pomena za celo Slovenijo. Predstavlja prvi korak k izgradnji velikega znanstvenega parka, "ki bi predstavljal vso potrebno infrastrukturo, v kateri bi nastajali startupi, nova znanja in v kateri bi izobrazili mlade ljudi, da bi se zanimali tako za osnovne raziskave kot tudi za komercializacijo".

Po mnenju vodje sektorja za koordinacijo pametne specializacije v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Petra Wostnerja je lahko projekt Biotehnološkega stičišča NIB eden od pilotnih, novih pristopov, ki izhaja iz spremenjene razvojne politike v zadnjem obdobju. "Skupaj se moramo odločiti, s kakšnim poslovnim modelom izvesti tovrstne projekte. Naša želja je, da to naredimo v soglasju med znanostjo in zasebnim sektorjem, tudi med državo in gospodarstvom. To je pot, ki jo lahko ta projekt nakaže tudi za druge tovrstne projekte."