"V slovenski prostor bomo implementirali kakovostne, na dokazih utemeljene, učinkovite, za uporabnike dodatne inovativne storitve in programe za otroke in mladostnike, ki so nameščeni v vzgojne zavode. S tem bomo prilagodili obravnavo njihovim potrebam, v še večji meri vključili starše ali skrbnike in jim storitve približali tudi v domače okolje," je ob robu današnje predstavitve povedala vodja projekta in ravnateljica Leonida Zalokar.
Pri projektu planinski vzgojni zavod sodeluje z Mitjo Krajnčanom, prodekanom Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in enim izmed redkih strokovnjakov za zavodsko vzgojo v našem prostoru, ter mednarodno uveljavljenim strokovnjakom s področja socialne pedagogike, avtorjem številnih raziskav, člankov in monografij o deinstitucionalizaciji in optimalni humani pomoči otrokom in mladostnikom s težavami v socialnem vključevanju Friedhelmom Petersom iz Univerze v Dresdnu.
Projekt so v planinskem zavodu začeli izvajati sredi lanskega leta, zaključil pa se bo poleti 2019. Ravnateljica ob tem upa, da se bo tudi v prihodnje obdržala taka organiziranost strokovnega centra kot so jo postavili v projektu.
Otroke, ki bodo potrebni strokovne pomoči, bodo v Planino pri Rakeku napotili centri za socialno delo, lahko pa se bodo nanje obrnili tudi starši sami. Tako bodo na voljo mobilna služba za pomoč družini na domu, svetovalno-terapevtsko in izobraževalno središče, ki bo namenjeno tudi zunanjim uporabnikom, institucionalna obravnava, deinstitucionalni procesi in vsebinska prenova bivalnih enot, terapevtska kmetija in mladinsko stanovanje.
"Na razpis smo prijavili dejavnosti, za katere vemo, da so nujno potrebne v slovenskem prostoru. Tujina jih namreč pozna in so tudi zelo uspešni v okviru deinstitucionalizacije oziroma celo preprečitve, da določen otrok ali mladostnik pride v vzgojni zavod," je povedala Zalokarjeva.
Mladi nimajo več težav kot v preteklosti, pač pa so te težave drugačni, je povedal Krajnčan in dodal, da se preko težav mladih na nek način odražajo predvsem težave družbe. V zadnjih letih je to revščina, ki lahko močno zaznamuje otroke iz socialnega dna, je opozoril.
Peters je kot primer navedel izkušnjo iz Hamburga. Tam so imeli v nekaj vzgojnih zavodih pred leti okrog 1000 otrok. Te so po reorganizaciji v posebne strokovne centre začeli nameščati v mladinska stanovanja, ki jih je okrog 500: "Izkušnje so pozitivne, saj tak način dela zahteva tudi večjo odgovornost otrok samih. To pa je seveda nadvse dragocena izkušnja za njihovo življenje med odraslimi."
