Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Koprivnikar, smo priča valu stavkovnih zahtev, saj je stavko najavilo oziroma izrazilo svoje stavkovne zahteve že 27 sindikatov. Njihove zahteve pa po zadnjih vladnih izračunih dosegajo 991 milijona, torej skoraj že milijardo evrov, je dejal.
"To je tako enormen znesek, da ne gre več le za vprašanje pogajanj med sindikati in vlado, ampak gre za širše družbeno vprašanje, koliko smo dejansko pripravljeni spreminjati prerazporeditev sredstev med gospodarstvom in javnim sektorjem," je dejal Koprivnikar in dodal, da je zato vlada danes sprejela sklep, da se s potencialnimi posledicami sindikalnih zahtev seznani tudi Ekonomsko-socialni svet.
Sicer je predvideno, da se bo z vsemi sindikati, ki ločeno postavljajo svoje zahteve, sestajala enotna vladna pogajalska skupina. V gradivu za današnjo sejo so predlagali, da bi v pogajalski skupni sedeli državni sekretarjih z vsem ministrstev, na katere se nanašajo stavkovne zahteve. A so na vrhu koalicije danes odločili, da sestavo še enkrat premislijo in določijo res kakovostno sestavo s tistimi ljudmi, ki najbolje poznajo to problematiko.
Se bo pa v naslednjih dneh še enkrat sestal vrh koalicije in obravnaval predlog odzivanja na vse stavkovne zahteve. Kdaj točno bo ta sestanek, po ministrovih besedah še ni določeno.
Koprivnikar je napovedal, da bodo sindikatom predlagali, da bi ta pogajanja potekala skupno. Zahteve se namreč pogosto nanašajo na ista področja, različni sindikati pa imajo pogosto različne, celo kontradiktorne zahteve, je pojasnil.
Poudaril je, da stavkovne zahteve jemljejo resno in se bodo soočili z vsemi sindikati, da pa je vlada danes sprejela stališče, da se ne more pogajati o zahtevah po linearnih dvigih plač, na primer za dva do štiri plačne razrede vsem v javnem sektorju. Se je pa pripravljena pogajati o tistih zahtevah, ki so na primer vezane na dvig zdravniških plač ter postopno odpravljanje varčevalnih ukrepov.
Minister danes še ni želel razkriti finančnega okvira za pogajanja, saj ga nikoli javno ne predstavljajo, dokler ne začnejo pogajanj s sindikati. Je pa poudaril, da bi, če bi vsem sindikalnim zahtevam ugodili, to pomenilo, da bi se v trenutku vrnili v čas najhujše gospodarske krize.
Dodal je, da plače v javnem sektorju v zadnjih letih rastejo. Po njegovih navedbah se je masa za plače v dveh letih povečala za več kot deset odstotkov, plače v javnem sektorju pa rastejo skoraj za odstotek hitreje kot v gospodarstvu in kot je rast produktivnosti.
Menijo, da je to do neke mere upravičeno, saj je javni sektor nosil glavnino varčevalnih ukrepov v času krize, a morajo kot vlada odgovorno ravnati in se pogajati v takšnem okviru, da ne bi ogrozili javnofinančne stabilnosti države.
Koprivnikar je še dejal, da se bodo odzvali tudi na povabilo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Predvideva, da se bosta v petek pogovorov z njimi udeležila skupaj z ministrico za izobraževanja Majo Makovec Brenčič.
Sicer pa "glede na enormne zahteve dvomi, a bi lahko v tako kratkem času tako zbližali stališča, da bi stavke preprečili. "Cilj te vlade ne more biti , da bi preprečili stavke za vsako ceno, tudi če je ta cena stabilnost države. Mi se bomo pogajali resno, v okvirih možnosti in postopne rasti plač tudi v javnem sektorju," je poudaril.
Prva stavka je napovedana za 24. januar. Zanjo se je opredelilo 17 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Policisti so stavko napovedali za 12. februar, sindikata, ki zastopata zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, za dan kasneje. Šolski sindikat Sviz pa je stavko napovedal za 14. februar.
