S predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za zdravje nedavno poslalo koaliciji v usklajevanje, želijo vzpostaviti aktivno spremljanje dolgotrajnih bolniških staležev. Zato dajejo naloge zdravstvenim delavcem, ki obravnavajo obolelega, ter njegovemu delodajalcu, hkrati pa zmanjšujejo možnost zlorab dolgotrajnega staleža, verjamejo na ministrstvu.
Tako bo moral osebni zdravnik zavarovanca, ki je v bolniškem staležu dlje kot tri koledarske mesece in za katerega domneva, da bi se lahko začasno zaposlil na drugem delovnem mestu oz. bi lahko delal s skrajšanim delovnim časom, poslati na pregled k specialistu medicine dela, prometa in športa.
Ta bo preveril, ali je delavec zares nezmožen za svoje delo, ali je zmožen v času bolniškega staleža za drugo delo znotraj svoje delovne organizacije oziroma oz. je zmožen svoje ali drugo delo opravljati za skrajšani delovni čas. Ocenil bo tudi, ali delavec potrebuje prilagoditev delovnega mesta.
Predlog zakona predvideva, da v kolikor delodajalec delavcu ne bi zagotovil dela v skladu z ugotovitvijo specialista medicine dela, bi moral prevzeti plačevanje denarnega nadomestila v polovičnem ali celem znesku v odvisnosti od ugotovljene delazmožnosti.
Predlog zakona predvideva tudi zmanjšanje nadomestila zavarovanca po enem letu staleža, in sicer na 60 odstotkov zavarovalne osnove. To naj bi veljalo v primeru 12 mesecev neprekinjenega staleža, pa tudi v primeru bolniškega staleža s prekinitvami, ki skupaj trajajo več kot 12 mesecev v zadnjih dveh letih.
Kot namreč navajajo na ministrstvu za zdravje, je v obdobju med leti 2014 in 2016 število zavarovancev v bolniškem staležu, daljšem od treh mesecev, poraslo za slabih 15 odstotkov z 21.079 na 24.194 zavarovancev. Konec maja letos je bilo dlje kot eno leto bolniško odsotnih približno 6535 oseb, 899 več kot tri leta in 115 več kot pet let.
Tudi višina denarnega nadomestila v času bolniške odsotnosti hitro narašča. Leta 2016 je bilo za ta namen porabljenih 60 milijonov evrov, letos pa naj bi iz javne zdravstvene blagajne za ta namen šlo 13 odstotkov več denarja. Večina porasta gre na račun bolniških, daljših od enega leta.
Kot navajajo na ministrstvu, je povečan obseg dolgotrajnih bolniških težko pripisati spremenjeni epidemiološki sliki, ampak so za to bolj verjetni družbeni, socialni in ekonomski razlogi. Pomembno je na povečan obseg bolniških staležev vplival dvig upokojitvene starosti in pokojninske dobe. Ena izmed ključnih posledic podaljševanja delovne aktivnosti prebivalstva je bilo namreč povečanje števila aktivne populacije, starejše od 55 let.
Glede na starostno strukturo zavarovancev so največji porast v številu izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS zabeležili pri zavarovancih, starih nad 50 let (62 odstotkov vsega porasta izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS), sledijo zavarovanci v starosti od 35 do 39 let (15-odstotni delež porasta izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS).
Povečanje števila nosečnic na dolgotrajnem bolniškem staležu nekateri pripisujejo strahu pred izgubo delovnega mesta in skrivanje nosečnosti pred delodajalcem, ki bi moral v primeru nekaterih oblik rizične nosečnosti poskrbeti za drugačno delovno mesto ali pa plačevati boleznino. Namesto tega se nosečnice zatekajo v "nenosečniško" bolniško odsotnost.
Izrazit porast kostno-mišičnih bolezni kot vzrok za bolniško odsotnost (v dveh letih za 26 odstotkov) pa je vsaj deloma odraz zlorabe instituta bolniškega staleža, saj je prav pri tej skupini bolezni strokovno najteže dokazati objektivnost bolnikovih težav, navajajo na ministrstvu.
