"Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko sodbo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je rektor Dragan Marušič - in ne Univerza na Primorskem, kot trdijo na univerzi - v kar nekaj točkah povzročal mobing meni osebno. Tako da je bila potrjena prvostopenjska sodba, kar pomeni, da je mobing bil in da mi pripada tudi odškodnina, ki je bila potrjena," je za STA danes povedala Prašnikarjeva, ki je v tujini in sodbe višjega sodišča še ni videla, je pa z vsebino seznanjena.
Kot je pojasnila, je bila na višjem sodišču odškodnina potrjena, zvišal pa se je znesek obresti, ki ji pripada.
Ob tem pa je poudarila, da bo postopke nadaljevala, saj je "mobing naklepno dejanje", to je po njenih besedah dokazano tudi s sodbami vrhovnega sodišča. To pa po njenih besedah pomeni, da bo morala v prihodnje Univerza na Primorskem kot institucija od rektorja zahtevati odškodnino, ki jo mora njej plačati.
Prašnikarjeva je izpostavila, da ni prav, da bi zaradi rektorjevega ravnanja zdaj odškodnino morali plačevati davkoplačevalci. "Pri tem bom vztrajala, to mora plačati on," je poudarila.
Z Univerze na Primorskem, kjer so danes prejeli sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, pa so danes ponovili navedbe, ki so jih zapisali že v izjavi za javnost 8. maja. Navedli so, da se "sodba ne nanaša na rektorja, ampak na univerzo kot delodajalca".
Tožnica je po navedbah Univerze na Primorskem številnim zaposlenim na univerzi očitala množico dejanj, ki jih je sama dojemala kot trpinčenje na delovnem mestu in kot diskriminatorna ravnanja oziroma neenako obravnavo.
Ob tem so še navedli, da je bila tožnica zaslišana tudi kot priča tožilstva v kazenskem postopku proti rektorju in odvetniku Velimirju Cugmasu v postopku, ki pa se je pred kratkim zaključil po umiku obtožbe s strani tožilstva. V tem postopku je Prašnikarjeva po navedbah univerze "izrecno izjavila, da ni tožila rektorja, pač pa univerzo".
V zvezi s tem pa je Prašnikarjeva danes za STA dejala, da gre za zavajanje. Povedala je, da je na sodišču, ko je pričala, dejala, da "še ne toži rektorja, toži Univerzo na Primorskem, ker tudi nima nobenih drugih zakonskih možnosti".
Sicer pa Prašnikarjeva sodbo višjega sodišča delovnega in socialnega sodišče vidi kot dvakrat simbolično. Prvič, da je do nje prišlo v letošnjem letu, ko se je toliko zgodilo na to temo in ko se je v svetu pomembno premaknilo razmišljanje o tem. Hkrati bo čez dva dni obletnica, ko je, kot pravi, "v dveh minutah pristala na zavodu za zaposlovanje", odpoved pa je bila nezakonita.
Sodbo višjega sodišča vidi tudi kot zmago za vse tiste ženske, ki si sodnih postopkov iz različnih razlogov, tudi zaradi strahu, ne morejo privoščiti. Ob tem je opozorila, da postopki tečejo predolgo in da bi moral biti storilec "takoj odstranjen s takega delovnega mesta in s take funkcije".