Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je število aktivnih prebivalcev v lanskem letu povečalo za približno 11.800, na 953.664. Zaposleni so 1. januarja 2017 predstavljali 89 odstotkov vseh aktivnih prebivalcev, kar je približno 1,4 odstotne točke več kot leto prej.
Število upokojencev se je lani nekoliko znižalo, tako da je bilo v začetku letošnjega leta jih je bilo 534.336. Med neaktivnimi prebivalci, starimi 15 ali več let, so predstavljali dve tretjini. Število učencev, dijakov in študentov se je zmanjšalo skupaj za približno 3100. Število drugih neaktivnih se je znižalo za približno 6600.
V začetku letošnjega leta je imela Slovenija 406.997 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo. Delež prebivalcev Slovenije s terciarno izobrazbo se je v letu 2016 povečal za 1,1 odstotne točke, kar je nekoliko več kot prejšnja leta. To je zlasti posledica večjega števila diplomantov v letu 2016, ko se je iztekel rok za končanje študija po "predbolonjskih" študijskih programih, navajajo državni statistiki.
Skupaj je bilo med prebivalci, starimi 15 ali več let, 431.161 takih, ki so imeli končano največ osnovno šolo. Število prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo se je v lanskem letu zmanjšalo, in sicer deloma zato, ker mladi večinoma nadaljujejo šolanje na višji stopnji, deloma zato, ker so imeli zelo pogosto tako izobrazbo prebivalci, ki so v letu 2016 umrli. Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo 1. januarja 2017 osnovnošolsko ali nižje izobraženih 42 odstotkov, med prebivalci, starimi od 25 do 49 let pa je delež takih znašal deset odstotkov.
Med zaposlenimi je imelo 34 odstotkov terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med brezposelnimi takih 20 odstotkov. Delež srednješolsko izobraženih je bil v obeh skupinah nekaj manj kot 60 odstotkov. Temu ustrezno je bilo med brezposelnimi precej več prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo: 21 odstotkov; med zaposlenimi je bilo takih devet odstotkov.
Med upokojenci je bilo za 39 odstotkov takih, ki so imeli osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Zaradi specifične sestave te skupine prebivalcev, saj visoko starost doživi več žensk kot moških, je bilo med upokojenci več žensk z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (49 odstotkov) kot moških (27 odstotkov). Še najmanjša je bila razlika v izobrazbi med spoloma med upokojenci s terciarno izobrazbo; teh je bilo približno 12 odstotkov in so bili večinoma mlajši od 75 let.
Po podatkih Sursa se je lani v Slovenijo priselilo 16.623 prebivalcev, od tega jih je bilo skoraj dve tretjini starih od 25 do 64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 23 odstotkov, srednješolsko 58 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 19 odstotkov.
Iz Slovenije se je v letu 2016 odselilo 15.572 prebivalcev, od tega jih je bilo 69 odstotkov starih od 25 do 64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 20 odstotkov, srednješolsko 55 odstotkov, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa 25 odstotkov.
Med priseljenimi državljani RS, starimi od 25 do 64 let, jih je 36 odstotkov imelo terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani terciarno izobraženih precej manj, in sicer 15 odstotkov. Med odseljenimi prebivalci v isti starosti je bila razlika še nekoliko večja: med odseljenimi državljani Slovenije jih je imelo najmanj višješolsko izobrazbo 36 odstotkov, med tujimi državljani pa je bilo vsaj višješolsko izobraženih 12 odstotkov.
V letu 2016 se je v Slovenijo priselilo 106 doktorjev znanosti, iz države pa se jih je odselilo 156.
Izobrazbena sestava v letu 2016 iz Slovenije odseljenih državljanov in tujih državljanov, starih od 25 do 64 let, je bila podobna izobrazbeni sestavi teh dveh skupin med prebivalstvom Slovenije v tej starostni skupini.
Od 13.760 v Slovenijo priseljenih tujih državljanov v lanskem letu se jih je največ, polovica, priselila z namenom zaposlitve. Veliko se jih je priselilo tudi z namenom, da se pridružijo svojim družinskim članom (39 odstotkov), drugi razlogi (npr. študij) pa so bili redkejši.
Med v letu 2016 priseljenimi državljani Slovenije, starimi od 25 do 64 let, je bilo konec leta zaposlenih 32 odstotkov, med enako starimi v istem času priseljenimi tujimi državljani pa je bilo zaposlenih 68 odstotkov. Med v letu 2016 odseljenimi slovenskimi državljani v tej starostni skupini jih je bilo 37 odstotkov pred selitvijo zaposlenih, med tujimi državljani pa 59 odstotkov, še kažejo podatki Sursa.
