Za stavko, ki jo organizira Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se je izreklo 37.186 zaposlenih v 707 zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Stavko so sicer izglasovali v 683 zavodih, podprlo pa jo je skupaj 94,2 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja.
Po Štrukljevih besedah je takšna podpora stavki "presegla vsa prejšnja glasovanja o stavkah v našem sindikatu od leta 1992". Stavko so vladi že napovedali, isto bodo storili tudi zaposleni po posameznih zavodih, je pojasnil.
Kot je napovedal, se bo stavka 14. februarja začela z velikim shodom v Ljubljani, na posameznih zavodih pa bodo ostale stavkovne straže. S tem stavka ne bo končana, prekinjena bo istega dne ob 22. uri in se bo prilagajala dogodkom za pogajalsko mizo. Torej se bo stavka lahko tudi obnovila, prav tako ni izključeno, da bi se razširila še na druge dele javnega sektorja, je dejal.
Po njegovih navedbah ni dvoma, da bodo osnovne in srednje šole 14. februarja zaprte, o tem, na kakšen način bodo stavkali v vrtcih, dijaških domovih, glasbenih šolah oziroma povsod tam, kjer starši za programe plačujejo prispevek, pa se bodo še dogovorili.
Predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički je pojasnila, da so bili nekaj dni po odločitvi, da zaposlene pozovejo k opredelitvi do stavke, na pogovoru pri predsedniku vlade Miru Cerarju na njegovo pobudo. Po njenih navedbah je Cerar pritrdil njihovim ugotovitvam o razvrednotenju učiteljskega dela v družbi in zmanjševanju javnih sredstev za izobraževanje. "To razumemo kot podporo našim prizadevanjem, opredeljenih v stavkovnih zahtevah," je pojasnila.
Stavkovne zahteve so sicer zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.
Natančneje: zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Na področju visokega šolstva pa primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje. "Tukaj bomo testirali vlado, kako se bo topila v lastnem soku in nam pojasnjevala, da za nas pa ti vzpostavljeni principi ne veljajo," je dejal Štrukelj in spomnil na dogovor o primerljivosti zdravniških in učiteljskih plač iz leta 2002.
Ob tem je napovedal, da bodo stavko z veseljem odpovedali, če dosežejo dogovor o stavkovnih zahtevah za pogajalsko mizo.
H glasovanju so sicer pozvali zaposlene v 767 zavodih. Po doslej znanih podatkih pa se ji za zdaj še ni pridružila nobena od fakultet. Na fakultetah mariborske in primorske univerze so opredeljevanje o stavki v Svizu ustavili, izpeljali so ga na posameznih fakultetah ljubljanske univerze, denimo na ekonomski fakulteti, kjer pa stavka ni dobila podpore, so za STA pojasnili v Svizu.
Stavke sicer ne podpirajo v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), ki ima v članicah ljubljanske univerze več članov kot Sviz. Prepričani so, da zahteve Sviza favorizirajo osnovnošolske in srednješolske učitelje.
Resorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je odločilo vladi predlagati začetek ločenih pogajanj s Svizom oziroma še z drugimi reprezentativnimi sindikati s tega področja.
Sviz sicer ni edini sindikat, ki napoveduje stavko. V začetku tedna so jo napovedali tudi v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije, te dni pa je pričakovati tudi dokončno odločitev o stavki v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Stavkajo tudi v Sovi, zahteve postavljajo tudi v drugih sindikatih.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar ocenjuje, da je "rast plač v javnem sektorju še vzdržna glede na gospodarsko rast, varčevalni ukrepi se ukinjajo in število zaposlenih v neposrednih storitvah za državljane se postopno povečuje". "To so pozitivni trendi, ki se dogajajo v okviru dogovorjenih možnosti in postopnega okrevanja družbe kot celote," je pojasnil.
Zahteve, ki jih navajajo sindikati javnega sektorja, ki so v zadnjem času napovedali (možne) stavkovne aktivnosti, po njegovih ocenah predstavljajo radikalen poseg, ki pomeni "korenito prerazporeditev sredstev v družbi, za katero z namenom celovitega odziva na številne zahteve različnih sindikatov potrebujemo širši družbeni konsenz".
Kot so za STA povedali na ministrstvu, je groba ocena zahtev ne le šolnikov, pač pa tudi gasilcev, vojakov, medicinskih sester, uslužbencev Sove in drugih, ki so jih sploh lahko ovrednotili, segla čez pol milijarde evrov na letni ravni.
Tako se tudi do posameznih stavkovnih zahtev Sviza ni opredelil, saj da je nujna širša opredelitev koalicije in socialnih partnerjev.
