V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so k opredelitvi do stavke pozvali 767 zavodov s področje vzgoje in izobraževanja, v katerih je sindikat organiziran. Kot so predstavili na današnji razglasitvi rezultatov, je glasovanje potekalo v 707 zavodih, stavka pa je bila izglasovana v 683 zavodih.
V Svizu niso navedli podatka, ali je med njimi tudi kakšna fakulteta. Kot je za STA dejal glavni tajnik Sviza, so glasovanje izpeljali na nekaterih fakultetah v okviru Univerze v Ljubljani, kot sta pedagoška in ekonomska fakulteta. Na fakultetah v okviru Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem pa so glasovanje o stavki ustavili, in sicer zaradi poziva Visokošolskega sindikata Slovenije, da naj zaposleni na univerzah stavke ne podprejo, je navedel Štrukelj.
Kot je pojasnil, so ocenili, da je bolje poiskati kompromisno rešitev z visokošolskim sindikatom in predloge poenotiti, glasovanje bodo zato izvedli naknadno. Kdaj bi to lahko bilo, še ne ve. "Računamo, da se bodo ljudje tudi na univerzah naši stavki pridružili, ko bo bolj jasno, da te zahteve za univerzo presegajo zahteve na drugih ravneh izobraževanja," je pojasnil Štrukelj.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS), ki ima v članicah ljubljanske univerze več članov kot Sviz, so namreč prepričani, da zahteve Sviza favorizirajo osnovnošolske in srednješolske učitelje. Kot je za STA dejal predsednik VSS Marko Marinčič, gre pri zahtevah Sviza za ozko interesno stavko učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki izključuje administrativno in tehnično osebje, prav tako pa so izrazito mačehovski do univerzitetnih delavcev in do vzgojiteljic.
Stavkovne zahteve Sviza so sicer zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Štrukelj, zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Na področju visokega šolstva pa primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata avtomatično uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje.
Glede slednje zahteve je Marinčič prepričan, da ne gre za avtomatično povišanje, ampak za povišanje ob izpolnjenih pogojih, ki se jih da lahko različno interpretirati, in da Sviz pri tem predvideva diskrecijsko pravico dekana.
