Noveli se obeta podpora SMC in DeSUS. Tudi 12 poslancev SMC, ki se je podpisalo pod dopolnilo, po katerem bi država 100-odstotno financirala obvezni in 65-odstotno razširjeni programa v zasebnih osnovnih šolah, podpore noveli ne pogojujejo z izglasovanjem njihovega dopolnila. Poslanci SD pa noveli nasprotujejo, saj po njihovi oceni ustvarja novo protiustavnost.
V izhodišču je novela predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Odbor je potrdil dopolnilo SMC in DeSUS, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Pred obravnavo na seji DZ pa je za presenečenje z vložitvijo dopolnila poskrbelo 12 poslancev SMC. O njem bodo v SMC po napovedih Saše Tabakovića odločali po svoji vesti.
Dopolnili sta vložili tudi opozicijski SDS in NSi, s katerima vztrajata pri 100-odstotnem državnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Poslanci obeh strank so prepričani, da je delitev na obvezni in razširjeni program, ki ga prinaša vladna novela o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, umetno in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014.
Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da ustavna odločba ne govori o državnem financiranju zasebnih šol, ampak o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah. Strankarska kolegica Ljudmila Novak pa je dejala, da zasebno šolstvo ni grožnja, temveč dragocena obogatitev javnega šolstva, saj ponuja drugačen pedagoški pristop in nove prakse.
V Levici so se izrekli proti noveli. Med drugim po njihovem mnenju ne poskrbi za dosledno ločitev med javnim in zasebnim šolstvom. Miha Kordiš je pri tem tudi zasebnim šolam v Sloveniji očital elitizem, saj po njegovih besedah učence pri vpisu izbirajo na podlagi različnih kriterijev, kot sta npr. veroizpoved in etnična pripadnost.
Jelka Godec (SDS) pa je koaliciji očitala barantanje s takšnimi in drugačnimi odstotki financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, kar po njenih besedah spominja na "turško tržnico". Dodala je še, da koalicija pri tem pozablja na nedvoumnost ustavne odločbe, da mora država v celoti financirati javno veljavni program - torej tako obvezni kot razširjeni program.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je sicer v uvodni obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva. S tem namenom po njenih besedah novela prinaša možnost odvzema javne veljavnosti programa. Prav tako novela na novo opredeljuje postopek imenovanja ravnateljev.
Poslanke in poslanci na današnji seji nadaljujejo razpravo o vmesnem poročilu o javnem naročanju pri Tešu 6, ki ga je pripravila parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6. Sledilo pa bo glasovanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
