Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva. S tem namenom po njenih besedah novela prinaša možnost odvzema javne veljavnosti programa. Prav tako novela na novo opredeljuje postopek imenovanja ravnateljev.
Pri vprašanju financiranja javno veljavnega programa tako v javnih kot zasebnih šolah se novela opredeli do obveznega in tudi do razširjenega programa, je dejala ministrica, pri tem pa se ni dotaknila vprašanja, v kakšnih deležih naj bi država financirala obvezni in razširjeni program v zasebnih osnovnih šolah. Je pa predlagala, naj DZ še na tokratni seji opravi tudi tretjo obravnavo novele.
Novela je v izhodišču predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Odbor je nato potrdil dopolnilo SMC in DeSUS, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Pred obravnavo na DZ pa je 12 poslancev SMC vložilo dopolnilo, ki zagovarja 100-odstotno financiranje obveznega in 65-odstotno financiranje razširjenega programa.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Janko Veber napovedal, da SD ne bo podprla novele, saj ne le da ne uresničuje ustavne odločbe, ampak celo ustvarja novo protiustavnost. Prava pot za ureditev financiranja šolstva je po njegovih besedah ustavna sprememba, ki mora iti v prid javnemu šolstvu. Postopek imenovanja ravnateljev, ki ga prinaša novela, pa je označil za poseg politike v avtonomijo šolstva.
Ljudmila Novak je izpostavila, da bo NSi podrla novelo le v primeru, če bo DZ izglasoval njihovo dopolnilo, ki govori o 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa tudi v zasebnih osnovnih šolah. Pri tem je bila kritična do ločevanja na obvezni in razširjeni program, ki ga uvaja novela. Zakonskemu predlogu je tudi očitala, da se pri vprašanju financiranja šolstva požvižga na ustavno odločbo.
Z novelo so nezadovoljni tudi v Levici. Povečevanje državnega financiranja zasebnega šolstva je po besedah Mihe Kordiša napad na javno šolstvo, ki je že itak podhranjeno. Pri tem se je zavzel za dosledno ločitev javnega in zasebnega šolstva. Dodal je, da je edino prava zakonodajna pot "za vse v celoti brezplačno javno šolstvo do zadnjega učbenika".
Mirjam Bon Klanjšček (NP) je dejala, da je 12 poslancev SMC z vložitvijo dopolnila poskrbelo še za dodatno zmedo pri parlamentarni obravnavi novele. S spreminjanjem stališč iz minute v minuto po njenih besedah otroci postajajo žrtve političnega barantanja pri vprašanju šolstva. Dejala je, da s poslansko in strankarsko kolegico Alenko Bratušek "zaenkrat" ne podpirata novele.
Poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz je ocenil, da je bila izhodiščna rešitev v noveli, ki je določila 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah, najboljši in sprejemljiv kompromis. Vsa dopolnila, ki so sledila, pa po njegovih besedah ne gredo v pravo smer in si ne zaslužijo podpore.
Saša Tabaković (SMC) za razliko od Novakove meni, da tudi odločba ustavnega sodišča loči med obveznim in razširjenim programom. Dopolnilo, pod katerega se je podpisalo 12 poslancev SMC, po njegovih besedah uresničuje odločbo ustavnega sodišča, hkrati pa ne posega v že pridobljene pravice pri financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Je pa napovedal podporo noveli, tudi če takšno dopolnilo ne bo sprejeto.
Jelka Godec (SDS) je izpostavila, da je po odločbi ustavnega sodišča država dolžna 100-odstotno financirati javno veljavni program, ki vključuje tako obvezni kot razširjeni program, tudi v zasebnih osnovnih šolah. Razširjeni program po njenih besedah zajema dejavnosti, kot sta jutranje varstvo in interesne dejavnosti, ne pa partikularnih dejavnosti, kot je npr. verouk, ki so v interesu zasebne šole.
Franc Jurša pa je napovedal, da bodo v poslanski skupini DeSUS podprli novelo, saj je "dobro pripravljena in potrebna". Za najboljšo rešitev je označil predlog, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Dodal je, da je parlamentarna obravnava spregledala, da novela ureja bistveno več, kot le financiranje šolstva.
