Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Tadej Bajd je med drugim opozoril na problem mladih znanstvenikov, ki so ali zaposleni za določen čas ali pa se odpravijo v tuje raziskovalne institucije. Tudi za mlade raziskovalce, za katere je predsednik države letos prvič pripravil sprejem, po Bajdovem mnenju potrebujemo mehanizme, da bi jih vključili v raziskovalno delo institutov in razvojno delo v gospodarstvu.
Kot meni Bajd, bi morala povezovanje raziskovalnih skupin in gospodarstva spodbujati tudi zakonodaja. Obenem je opozoril tudi, da pri nas nimamo finančnega mehanizma, ki bi najimenitnejše dosežke v znanosti pripeljal denimo do patentov ali predstavitev v tujini.
Tudi po Pahorjevem mnenju obstaja prevelika razlika med bazično znanostjo in njeno uporabo v gospodarstvu, zato želi, da bi naredili korak naprej. Zavzel se je za ustanovitev fundacije za razvojni preboj, v katero bi se stekal tvegani kapital, fundacija pa bi izbirala tiste projekte iz bazične znanosti, ki bi jim želela finančno pomagati.
"Moja trdna odločenost je, da skupaj premislimo, ali obstojijo pravne in druge možnosti, ali pa jih ustvarimo, da bi ustanovili tako fundacijo," je dejal in zbrane povabil k sodelovanju. Kot je pojasnil, bi to zamisel, o kateri se je s posamezniki že pogovarjal, skupaj razvili v naslednjih tednih in mesecih.
Kot je predstavil Igor Emri iz SAZU, si je Slovenija v svoji viziji 2050 zastavila pogumne cilje, njihova uresničitev bo državo nedvomno postavila med tehnološko najbolj razvite v Evropi. Poudaril je, da je za boljši jutri odgovoren vsak od nas in da današnja razprava vzpostavlja instrument za uresničevanje te vizije, platformo, namenjeno oblikovanju javnega strokovnega mnenja.
Pravnik Rajko Pirnat, ki je predstavil izhodišča pravnega okolja za realizacijo vizije, meni, da pravo samo po sebi ne more biti generator in motor, ki bi poganjal usmeritev v inovacijsko družbo. Se pa da sprostiti cel kup omejitev v javnem sektorju, ki onemogočajo raziskovalno-razvojni dejavnosti preboj iz teoretične obravnave v uporabno inovacijsko tehnologijo, je ocenil za STA. Predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti je po njegovih besedah "velik in pomemben korak v napačno smer", saj da krepi javni sektor in predvideva koncesije za raziskovalno dejavnost.
Novinarka in urednica Sonja Merljak Zdovc pa tiste, ki želijo promovirati svoje ideje za vizijo Slovenije, poziva, da poiščejo zaveznika v medijih. Po njenem mnenju je treba namreč tudi v medijih sprožati razprave o prihodnosti, v katerih bralci, gledalci in poslušalci ne bodo preplavljeni s slabimi novicami, ampak bodo mediji poročali tudi o priložnostih in dobrih praksah, s čimer bodo vplivali tudi na vzdušje v družbi. "Ker mediji soustvarjamo družbeno ozračje," je poudarila. Če mediji ves čas poročajo o negativnih stvareh, potem po njenih besedah tudi narod jamra.
