V soboto je sicer že začel veljati prejšnji teden podpisan aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki za en plačni razred izboljšuje uvrstitev delovnega mesta vodje gasilske izmene I, a to za gasilce še ne pomeni rešitve, temveč le možnost za nadaljevanje pogajanj o panožni kolektivni pogodbi. Želijo namreč še dvig uvrstitve za 16 drugih delovnih mest, zato so se ta teden sestali z ministrico za obrambo Andrejo Katič, ki je njihove zahteve v celoti podprla in z njimi seznanila tudi vlado, ta pa bo o njih še odločila.
Zahteve gasilcev, ki so oktobra pripravili tudi protest pred vlado, so znane že od poletja, za dve delovni mesti zahtevajo dvig za tri, za ostale dvig za dva plačna razreda, vlada pa jim je ponudila nekoliko manj. Kot so večkrat poudarili v sindikatu, se njihov in vladni predlog razlikujeta za 150.000 evrov na letni ravni.
Ker je vladna stran po besedah sekretarja sindikata Davida Švarca na torkovo srečanje prišla "brez vsakršnega mandata" in ker ocenjuje, da gre za sprenevedanje in zavlačevanje vladne strani, bo stavkovni odbor sindikata odločal o stavki. To bi lahko izvedli že takoj po novem letu. Za gasilce, ki jih je v 14 poklicnih gasilskih enotah približno 700, sicer pri stavki veljajo omejitve.
O stavki se odločajo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), glasovanje članov sindikata in drugih zaposlenih v 767 zavodih se bo končalo v sredo, rezultate bo dan pozneje pregledala komisija na sindikatu. Če bo stavka dobila podporo, se bo začela 14. februarja. Med zahtevami so zvišanje plač, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in 1200 evrov bruto regresa za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.
Medtem pa je v prihodnjih dneh pričakovati še nadaljevanje stavke zaposlenih na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Kot je za STA pojasnil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, vodstvo Sove še ni podalo približevalnega predloga, prav tako se z zahtevami zaposlenih ne ukvarjajo na vladni ravni. Stavkajoči po njegovih navedbah zahtevajo odpravo anomalij, saj so nekatera primerljiva delovna mesta plačana slabše kot v policiji, med zahtevami pa je tudi povečanje kadrovskega načrta.
V ponedeljek popoldne se bodo sicer nadaljevala krovna pogajanja vlade in sindikatov javnega sektorja o odpravi anomalij za delovna mesta nad 26. plačnim razredom. Seznanili se bodo s potekom pogajanj o teh vprašanjih po resorjih, ki so potekala tudi ta teden. Če bi bili usklajeni, bi lahko v ponedeljek dogovor tudi že parafirali.
Toda zagotovo ni pričakovati, da bi ga parafirala pogajalska skupina, ki jo vodi Jakob Počivavšek, saj ta nasprotuje načinu pogajanj. Želijo namreč, da bi se hkrati pogajali tudi o tistih odstopanjih, ki so nastala s spremenjenim vrednotenjem zdravniških delovnih mest, saj da je to "edini način, ki bi preprečil nastajanje vedno novih anomalij".
Kot je za STA pojasnil Počivavšek, bodo vladno stran v ponedeljek seznanili z odločitvijo o svojih stavkovnih aktivnostih. Stavko bi lahko izvedli sredi januarja, dokončna odločitev pa bo znana v prihodnjih dneh. Med njihovimi zahtevami je tudi začetek odpravljanja preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov.
Počivavšek je pojasnil še, da je to, kar je vlada ponudila v pogajanjih po posameznih resorjih, minimalističen predlog, zato nanj tudi sicer ne bi mogli pristati.
Tudi vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj zaradi vladne ponudbe "vzemi ali pusti", ki da so jo predstavili na resornih pogajanjih, ni optimističen in v ponedeljek ne pričakuje parafe. Kot je dejal za STA, pričakuje, da bodo pogajanja neuspešno končana.
Vladna stran je za odpravo plačnih anomalij do vključno 26. plačnega razreda, o katerih so se dogovorili poleti, namenila približno 71,5 milijona evrov, za odpravo anomalij nad 26. plačnim razredom pa si je zastavila okvir osmih milijonov evrov.
Prihodnji teden bo tudi redno tedensko srečanje predstavnikov Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in ministrstva za izobraževanje o pravilniku o organizaciji zdravstvene nege in oskrbe. Za ta srečanja so se po besedah predsednice sindikata Jelke Mlakar dogovorili ta teden na prvem srečanju, kot rok za pripravo pravilnika so postavili sredino januarja prihodnje leto. V sindikatu želijo s pravilnikom predvsem uveljaviti kadrovske normative na področju zdravstvene nege.
Prav tako imajo v sindikatu po navedbah Mlakarjeve zagotovila, da bodo še ta mesec prejeli vladni protipredlog sprememb kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Predstavniki sindikata, ki so svoj predlog vladni strani predstavili 24. novembra, želijo predvsem uveljavitev kadrovskih normativov, prav tako želijo urediti problem izplačevanja nadur, ponovno uveljaviti pripravništvo za babice in diplomirane medicinske sestre in urediti plačevanje mentorskega dela.
Iz Sindikata vojakov Slovenije (SVS) pa so ta teden sporočili, da so pripadniki Slovenske vojske (SV) s plačo 5. decembra prejeli dodatek za delo prek polnega delovnega časa v višini 30 odstotkov urne postavke za vse prenesene viške ur med referenčnimi obdobji za zadnjih pet let, člani SVS pa za zadnjih sedem let. Nekateri po njihovih navedbah vztrajajo v tožbi do plačila polnih nadur v višini 130 odstotkov, kot je o tem spomladi letos odločilo vrhovno sodišče.
