Potem ko sta SMC in DeSUS na seji odbora DZ podprli rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega pa ne, je 12 poslancev SMC vložilo dopolnilo k noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim predlaga 65-odstotno financiranje razširjenega programa.
Dopolnila sicer ne podpirajo vsi njihovi poslanci. Ne glede na to, ali bo na seji DZ sprejeto, pa v SMC zagotavljajo, da bodo zakon podprli.
Predlog, da država razširjenega programa ne financira, so namreč dali v DeSUS. Vodja njihovih poslancev Franc Jurša je danes pojasnil, da se bodo o dopolnilu SMC odločali po svoji vesti. A tudi če bo dopolnilo sprejeto, bodo po njegovih navedbah verjetno podprli predlog novele.
Na drugi strani pa SDS in NSi vztrajata pri 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, saj je to zelo jasno naložilo ustavno sodišče. Zato sta stranki takšno rešitev predlagali vsaka s svojim dopolnilom.
"Poleg tega, da SMC ne spoštuje in ne pozna pravnih zadev, ima očitno tudi težave z matematičnimi izračuni. Kako je namreč lahko 65 odstotkov več kot 85 odstotkov? In kako je lahko 65 odstotkov več kot 100 odstotkov? Skratka, namesto vsebinskega približevanja in izenačenja zakonodajalca k temu, kar nam je določilo ustavno sodišče, imamo zaradi ideološkega boja na levem političnem polu popolnoma brezpredmetno razpravo," je danes dejal poslanec SDS Tomaž Lisec.
Po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak pa je "to licitiranje - 65 odstotkov, nič odstotkov, 85 odstotkov - enostavno nesprejemljivo".
Če dopolnilo NSi ne bo sprejeto, in bo sprejet predlog SMC o 65-odstotnem financiranju razširjenega programa, bodo v NSi zakon zavrnili, ker bo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Ob tem je Novakova spomnila, da je tudi zakonodajno-pravna služba opozorila, da je novela lahko ustavno sporna.
Medtem pa novele v nobeni od teh oblik ne podpirajo v SD, Levici in Stranki Alenke Bratušek.
V SD ugotavljajo, da je novela bolj kot vsebina strokovne presoje postala materija političnega barantanja. "Ob tem ne moremo biti popolnoma prepričani, da je amandma poslank in poslancev SMC res zadnji predlog spremembe predloga zakona, glede na to, čemu vse smo bili ob zakonodajni poti slednjega priča," so navedli.
To je po njihovem mnenju le še dokaz več, da je le sprememba ustave prava pot, da financiranju javnega šolstva postavijo jasne temelje, "ki jih tovrstno obračanje zakonodajalca po vetru ne bo moglo omajati".
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je dejal, da smo bili danes priča še eni v vrsti "načelnih" potez SMC. "Poslanci SMC so se praktično čez noč spremenili iz 100 odstotnih v 65-odstotne podpornike javnega šolstva," je dejal.
V Levici sicer prizadevanja za večje financiranje zasebnih šol razumejo kot napad na javno šolo, saj je "vsak evro več za zasebne šole evro manj za javno šolo". Vatovec meni, da bi morali financiranje zasebnega šolstva temeljito prenoviti, kar je bil namen spremembe ustave.
V Stranki Alenke Bratušek so poudarili, da je barantanje z odstotki financiranja nedopustno. Po njihovem mnenju gre pri dopolnilu SMC za poskus ohraniti obraz pred volivci, ki so mislili, da so volili levo stranko.
Kot so navedli, je Kustec Lipicerjeva še prejšnji teden zatrjevala, da je za SMC edina sprejemljiva rešitev le 100-odstotno financiranje obveznega programa. Če bi spremenili ustavo, se to po mnenju Stranke Alenke Bratušek ne bi dogajalo.
