Ob koncu javne razprave predloga zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, nezadovoljni v raziskovalnih inštitutih in na univerzah opozarjajo, da je dokument pomanjkljiv, brez koncepta inovacijske dejavnosti in upoštevanja stališč delovne skupine. Po njihovem mnenju vsebuje rešitve, ki povečujejo vpliv politike na izvajalce raziskovalne dejavnosti.
Na ministrstvu zagotavljajo, da to ni končno besedilo. Prejeli so 38 pripomb, ki jih bodo preučili in oblikovali končno besedilo zakona.
Ministrica je prepričana, da so bila izhodišča predloga dobro oblikovana, je pa treba oblikovati interpretacijo posameznih predlogov. To bo po njeni oceni zahtevno delo, ker so tudi pogledi raziskovalne sfere različni, je še dejala.
Makovec Brenčičeva se tudi ne strinja se z očitki, da gre za etatizacijo znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Po njenih navedbah na posameznih področjih celo povečujejo avtonomijo. Želijo tudi odpirati prostor tudi za mlade raziskovalce in opredeliti institucionalno financiranje in ohranjanje programskih skupine.
Delovna skupina je bila usmerjena v analizo štirih možnih scenarijev, kako programske skupine ohraniti, po drugi strani pa direktorjem dati možnost upravljanja za gradnjo novih in manjših skupin, je še pojasnila ministrica za nocojšnje Odmeve.
Spomnila je, da je vlada v aktualnem mandatu za raziskovanje namenila dodatna sredstva, ki pa še niso zadostna. "Korakoma in čim prej je treba nadomestiti, kar smo izgubili v preteklosti, a hkrati delati tudi razvojno," je še pojasnila.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je do predloga zakona kritičen predvsem v delu, ki po njegovem mnenju podržavlja znanost. Pri tem je izpostavil predlog imenovanja direktorjev s strani vlade in ukinjanje besede avtonomnost, kar je po njegovem nerazumljiva poteza. Opozoril je še, da je Slovenija ena tistih držav, ki je v času krize najbolj zmanjšala sredstva za znanost, predvsem na račun mlajših raziskovalcev.
