V omenjeni pogajalski skupini za sredino januarja namreč napovedujejo stavko, saj da vlada zavrača možnost, da bi se s hkrati pogajali o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in o odpravi anomalij zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest.
Kot so za STA zapisali na ministrstvu, vlada spoštuje vse zaveze iz dogovorov in dozdajšnjih stavkovnih sporazumov in želi skladno z zavezami začeti pogajanja o primerljivosti plač z zdravniškimi.
Napoved stavke na ministrstvu označujejo kot "milo rečeno" nenavadno in nerazumno "ob dejstvu, da vlada skladno z vsemi zavezami sprošča varčevalne ukrepe in se posledično povišujejo plače v javnem sektorju". Dodajajo, da so za odpravo anomalij že do zdaj namenili več, kot je bilo dogovorjeno s sindikati, in sicer 80 namesto 70 milijonov.
Na ministrstvu se jim zdi, da nekateri sindikati dejstvo, da imamo relativno visoko gospodarsko rast, jemljejo kot priložnost, da si izborijo visoke plače. A opozarjajo, da "plače v javnem sektorju ne morejo rasti neodvisno od dejstva, da je treba odpraviti proračunski primanjkljaj in odplačevati dolg". "Ne smemo ponoviti napake, ko smo v času 'debelih krav' praktično vse dali za plače, potem ko je prišla kriza, pa smo morali sprejemati radikalnejše ukrepe," so zapisali.
Primerjava mase za plače v prvih šestih mesecih leta 2017 glede na prvih šest mesecev leta 2015 po navedbah ministrstva kaže, da se je masa za plače povečala za 10 odstotkov, povprečna plača v istem obdobju pa za 6,3 odstotka. Ti podatki pa še ne upoštevajo učinka odprave anomalij, "ki se bo nesporno zgodil, kar pomeni, da bo dvoletna rast plač še višja". Opozarjajo, da plače rastejo hitreje kot gospodarska rast.
Glede pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom na ministrstvu navajajo, da so se nadaljevala, vendar prišla v slepo ulico in zastala za več mesecev, ker sindikati niso dali nasprotnih predlogov, "vlada pa ni mogla nadaljevati naprej s pogajanji o primerljivosti delovnih mest z zdravniki, niti ni mogla zapreti pogajanj o odpravi anomalij". Težava je tudi bila, da sindikalni predlogi niso bili poenoteni.
Na ministrstvu še poudarjajo, da je bil izhodiščni predlog za višje plače, ki ga je podala Počivavškova skupina, vreden 160 milijonov evrov, pri čemer naj bi bilo višjih plač deležnih novih 75.000 zaposlenih v javnem sektorju. "Če bi bil ta predlog realiziran, bi to pomenilo, da je odpravo anomalij mogoče razumeti tako, da je od 165.000 zaposlenih v javnem sektorju okoli 140.000 zaposlenih prejemalo prenizke plače, kar pa z odpravo anomalij nima nikakršne zveze", pravijo. Odprava anomalij namreč pomeni uresničitev načela enakega plačila za primerljivo delo, ne pa splošno višanje plač, dodajajo.
