Pahor je poudaril, da gre za zelo pomembno vprašanje, o katerem so se v njegovem kabinetu posvetovali tudi v luči današnjega srečanja s predsednikom DZ Milanom Brglezom, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom DS Mitjem Bervarjem.
Kot je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje, svoje stališče glede financiranja zasebnih šol v celoti opira na 25. točko odločitve ustavnega sodišča, ki se mu zdi dobro vodilo ustavodajalcu, da to težavo tudi tako reši.
Ustavno sodišče je sicer odločilo, da mora država javno veljavni program (ta se dodatno deli na obvezni in razširjeni), ki ga trenutno financira 85-odstotno, tudi v zasebnih osnovnih šolah financira enako kot v javnih šolah, to je v celoti.
Pristojni odbor DZ je v četrtek za DZ pripravil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi uresničil ustavno odločbo. Pri tem je kljub nekaterim opozorilom, da bi bilo lahko to ustavno sporno, podprl rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa, ki ga morajo sicer vse šole, tudi zasebne, ponudi obvezno, pa ne financira.
Pri tem se je odprlo zlasti vprašanje razlikovanja med tistim delom javnega razširjenega programa, ki ga mora šola obvezno ponuditi, ter med dodatnim programom, ki ga država ne financira že zdaj in je specifika vsake šole.
Predsednik DZ Milan Brglez je danes ocenil, da bo skozi postopek v DZ jasno, ali je DZ s predlagano rešitvijo ostal znotraj okvirov ustavne odločbe ali ne. Posameznih faz v postopku ni želel komentirati, je pa pojasnil, da so bile slednje žal včasih pogojene tudi z "raznimi taktičnimi zadevami, da se je ta zakon sploh lahko obravnaval".
Brglez je sicer v četrtek za STA pojasnil, ne bo nikoli podprl katerega koli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča.
Premier Miro Cerar je danes spomnil, da je vlada v DZ poslala predlog novele zakona, ki je sledil odločbi ustavnega sodišča, a se je spet zapletlo v DZ.
Kot premier lahko, kot pravi, le izrazi pričakovanje, da bo kakršna koli rešitev v skladu z ustavo. Če bo v celoti sledila ustavni odločbi, je to po njegovih navedbah nesporno, če bo ustavodajalec "našel kakšen drug ustavno skladen način, pa je to njegova polna pristojnost".
Poudaril pa je še, da zakon ne vsebuje le vidikov financiranja zasebnega osnovnega šolstva, pač pa tudi številne določbe v korist boljšemu delovanju javnega šolstva. Med drugim predvideva varovalke, ki zagotavljajo, da v Sloveniji ne bi prišlo do poskusov, da bi kakšne radikalnejše skupine želele ustanavljati šole, ki bi imele nek drug namen, ne tistega, ki mu služi šolski sistem.
Cerar upa, da bo ustavodajalec našel pravo pot in sprejel zakon na ustavno skladen način, saj da je to edina dopustna pot.
