Strategija unije do leta 2020 sicer predvideva dvig intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj na tri odstotke, potem ko je bila leta 2006 pri 1,76 odstotka, navaja evropski statistični urad Eurostat.
EU pa po intenzivnosti vlaganj ne zaostaja le za lastnimi cilji, ampak tudi za tekmicami. Po deležu BDP, ki ga vloži v raziskave in razvoj, je tako precej za Južno Korejo (4,23 odstotka v 2015), Japonsko (3,29 odstotka v 2015) in ZDA (2,79 odstotka v 2015). Je pa približno izenačena s Kitajsko (2,07 odstotka v 2015) in precej nad Rusijo (1,10 odstotka v 2015) ter Turčijo (0,88 odstotka v 2015).
Največ je sicer v raziskave in razvoj v EU lani vlagal sektor podjetij, ki je lani prispeval 65 odstotkov vseh izdatkov za ta namen. Sledili so visoko šolstvo (23 odstotkov), vladni sektor (11 odstotkov) in zasebni neprofitni sektor (en odstotek).
V Sloveniji so izdatki za raziskave in razvoj lani dosegli 809 milijonov evrov (leta 2006 484 milijonov evrov), kar predstavlja dva odstotka BDP (leta 2006 1,53 odstotka). Podjetja v Sloveniji so lani prispevala 76 odstotkov vseh vlaganj v ta namen, vlada je dodala 13 odstotkov, visoko šolstvo pa 11 odstotkov vseh vloženih sredstev.
V osemindvajseterici sta najvišji delež BDP v raziskave in razvoj vložili Švedska (3,25 odstotka) in Avstrija (3,09 odstotka), sledile so Nemčija (2,94 odstotka), Danska (2,87 odstotka) ter Finska (2,75 odstotka). Najnižjo intenzivnost vlaganj so imele Latvija (0,44 odstotka), Romunija (0,48 odstotka), Ciper (0,50 odstotka) ter Malta (0,61 odstotka).
V zadnjih 10 letih se je intenzivnost vlaganj zvišala v 22 članicah, od tega najbolj v Avstriji (za 0,73 odstotne točke) in Belgiji (za 0,68 odstotne točke). V šestih članicah je medtem intenzivnost vlaganj upadla, najbolj na Finskem (-0,59 odstotne točke) in Luksemburgu (-0,43 odstotne točke).
V vseh članicah je lani v raziskave in razvoj največ vlagal podjetniški sektor, izjema so le Ciper, Latvija in Litva, kjer je dominiralo visoko šolstvo. Najvišji je delež vlaganj poslovnega sektorja v Sloveniji (76 odstotkov vseh investicij), na Madžarskem (74 odstotkov) ter v Bolgariji (73 odstotkov).
Vladni sektor je najvišji delež prispeval v Romuniji (33 odstotkov), Latviji (32 odstotkov) in v Luksemburgu (30 odstotkov). Visoko šolstvo je najvišji delež dosegalo v Litvi in na Portugalskem (po 45 odstotkov) ter v Latviji (44 odstotkov) in na Cipru (42 odstotkov).
