Kot je v izjavi po današnji izredni seji pojasnila predsednica 53-članskega glavnega odbora sindikata Jelka Velički, se je odbor danes preimenoval v glavni stavkovni odbor. Glasovanje članstva sindikata, h kateremu bodo povabili tudi druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju, bo v 767 zavodih od 6. do 13. decembra.
Splošno stavko bodo izvedli, če se bo zanjo opredelila več kot polovica zavodov, v posameznem zavodu pa se šteje, da je stavka izglasovana, če jo podpre več kot polovica vseh zaposlenih, je pojasnila Veličkijeva. Ob tem je izrazila prepričanje, da se bodo "prav odločili in bodo glasovali za stavko".
Po njenih besedah se bo stavka, če bo izglasovana in če vlada do tedaj zahtevam sindikata ne bo ugodila, pričela 14. februarja prihodnje leto. Ob koncu tega dne bo prekinjena in se bo nadaljevala po presoji in odločitvah glavnega stavkovnega odbora.
V Svizu sicer zahtevajo zvišanje osnovnih plač učiteljev ter drugih izobraževalcev od vrtca do univerze, ustrezno vrednotenje razredniškega dela, 1200 evrov bruto regresa za vse zaposlene, katerih osnovna plača je nižja ali enaka minimalni plači, ter spoštovanje pravice do pogajanj v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj novinarjem ni želel pojasniti, kolikšne so njihove zahteve, saj da želijo najprej slišati odgovor vlade. Je pa dejal, da so v okviru desetih odstotkov izboljšanja plač, kakršna je tudi razlika do povprečne plače v primerljivih poklicih v javnem sektorju. Obenem za razredniška opravila zahtevajo posebno delovno mesto, ki bo nagrajeno bolje.
Štrukelj je spomnil tudi na pismo, ki so ga pred nekaj dnevi poslali predsedniku vlade Miru Cerarju, v katerem ga med drugim sprašujejo, zakaj proračun za prihodnje leto med prednostne naloge ni uvrstil področja izobraževanja, čeprav je delež sredstev za izobraževanje pri nas padel bolj kot v drugih državah. Po njegovem mnenju je šlo za "pričakovanje, da se bo z ekstremnim varčevanjem v izobraževanju uspelo urediti javne finance".
"Ali ni ključnega pomena za gospodarsko stabilnost in gospodarsko rast ustrezno in kakovostno izobraževanje?" je vprašal. Opozoril je tudi, da v Sloveniji pada delež učiteljev, ki so mlajši od 30 let, kar je po njegovem mnenju posledica nizkih plač. Nižje plače v primerjavi z evropskimi kolegi imajo tudi univerzitetni učitelji. "Čudim se, da je v vladi, kjer je veliko profesorjev, tako malo razumevanja za univerzo," je dejal.
Sviz je sicer svoje zahteve oktobra naslovil na vlado. Toda vladna stran je v 30-dnevnem roku, ki ga je imela na voljo za odgovor, sporočila, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pogajalsko izhodišče posredovalo v medresorsko usklajevanje. "To ni odgovor, ki bi bil sprejemljiv, zato smo sklicali izredno sejo glavnega odbora," je še pojasnila predsednica glavnega odbora sindikata, ki šteje 37.700 članov. Od tega jih več kot 21.000 prihaja iz osnovnih in glasbenih šol ter izobraževanja odraslih, nekaj več kot 6000 jih je s področja predšolske vzgoje, okoli 5500 pa iz srednjih šol in dijaških domov.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič je danes na novinarski konferenci po seji vlade zagotovila, da so se na Svizov predlog na ministrstvu ustrezno odzvali, v predpisanih rokih, in predloge izhodišč že posredovali tudi v medresorsko usklajevanje.
