Predlog novega zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti med drugim predvideva dvig sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na 0,7 odstotka BDP v petih letih in na odstotek BDP v desetih letih.
Predlog po navedbah snovalcev zakona sledi raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in uvaja institucionalno financiranje, ki je sestavljeno iz treh stebrov: ustanoviteljskega, raziskovalnega in infrastrukturnega. Prav tako predvideva možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvakratnika osnovne plače, če so za to zagotovljena sredstva, a ne iz državnega proračuna. Predvideva tudi oblikovanje sveta za raziskovanje in inovacije, sveta razvojnih ministrov in nacionalnega sveta za integriteto v znanosti.
Na novo opredeljuje javno službo v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki pomeni vso raziskovalno-razvojno in infrastrukturno dejavnost.
Nad spisanim predlogom so v znanstveni sferi razočarani. Za raziskovalne inštitute je nesprejemljiv, ker da ne naslavlja ključnih problemov slovenske znanosti in ne vpeljuje rešitev, ki bi bile usklajene z znanstveno sfero. S predlogom so nezadovoljni v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, na Institutu Jožef Stefan (IJS), Kemijskem inštitutu in Nacionalnem inštitutu za biologijo. Zadnji trije bodo svoje poenoteno stališče predstavili v četrtek na novinarski konferenci.
Da predlog novega zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti potrebuje bistvene popravke, so prepričani tudi v rektorski konferenci. Pred uvedbo institucionalnega financiranja je treba univerzam zagotoviti enako izhodišče, kot ga imajo raziskovalni inštituti, menijo.
Za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS je zakon pomemben, saj agencija sofinancira, ocenjuje in spremlja pretežni del raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Na agenciji sicer pričakujejo intenzivno razpravo "o segmentih zakona, ki opredeljujejo javno službo in institucionalno financiranje", pozdravljajo pa dvig sredstev za znanost.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zagotavljajo, da so pripombe na predlog del razprave, sicer pa se o njem ves čas pogovarjajo z deležniki. Ob tem poudarjajo, da sta razprava in konstruktivna kritika sestavna dela priprave dobrega zakonodajnega predloga.
Prispele pripombe na zakon iz javne razprave bodo skrbno preučili in na podlagi analize mnenj predlog nadalje usklajevali in oblikovali, so za STA napovedali na ministrstvu. Priznavajo sicer, da je "ob spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti nemogoče pričakovati, da bi se z njim vsi strinjali".
"Vsakdo ima legitimno pravico izraziti svoje mnenje, interes, zato smo predlog ministrstva tudi posredovali v javno razpravo. Po prvih odzivih je razvidno predvsem to, da smo prejeli na nekaterih ključnih točkah precej diametralno nasprotne poglede, kar kaže, da so tudi v javnosti prisotni različni pogledi na smer, ki naj jo zasleduje novi zakon," so navedli.
Ob tem pa si želijo doseči ustrezen konsenz, da bi lahko poslali zakon v nadaljnjo proceduro, saj je bilo doslej opravljenega veliko dela in oblikovane mnoge, po njihovem mnenju ustrezne rešitve. "Menimo, da je zakonski predlog takšen, da ga je s ključnimi javnostmi mogoče uskladiti, kljub različnim pogledom na globino potrebnih sprememb," so optimistični na ministrstvu.
