Današnje slovesnosti ob visokem jubileju se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je vsem sodelavkam in sodelavcem inštituta zahvalil za dosedanje izredno dobro delo in jim čestital ob njihovem pomembnem jubileju.
"Ste vrh krasoslovja kot znanosti in kot stroke v svetovnem merilu," je dejal Pahor in poudaril, da uspehi inštituta niso samoumevni, temveč predstavljajo rezultate izjemnega prispevka treh generacij znanstvenikov in strokovnih sodelavcev, ki so inštitut umestili v sam vrh krasoslovnih raziskav.
Predsednik je ocenil, da so v Sloveniji nekatera znanstvena področja dobro razvita, kar potrjujejo tudi posamezniki, ki se uvrščajo v svetovni znanstveni vrh. "Menim pa, da nimamo raziskovalne ustanove, ki bi na svojem področju tako izstopala, kot vi," so Pahorjeve besede povzeli v njegovem uradu. Pahor je izrazil veselje, da inštitut tako uspešno sodeluje s krasoslovci s celega sveta, s čimer prispeva k izmenjavi znanj in uveljavljanju slovenske znanosti v svetu. "Država vas spoštuje in je ponosna na vas," je svoj nagovor sklenil predsednik Pahor.
Pahor je revijo Acta carsologica, ki jo izdaja inštitut in ki predstavlja vodilno svetovno krasoslovno znanstveno revijo, lani odlikoval z redom za zasluge za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu. Kot je danes dejal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd, je revija najpomembnejša vez med akademijo in inštitutom, o vodilni vlogi slovenskega krasoslovja v svetu pa pričajo tudi mednarodno uveljavljeni in priznani znanstveni termini, ki izhajajo iz slovenskega jezika.
"Kras je naša pomembna naravna in kulturna dediščina, saj je skoraj polovica slovenskega ozemlja kraškega," je po navedbah predsednikovega urada dejal predsednik inštituta Tadej Slabe. Raziskovalno dejavnost inštituta pa so na slovesnosti predstavili tudi priznani strokovnjaki, ki delujejo v okviru inštituta.
Inštitut za raziskovanje krasa je izšel iz leta 1929 v Postojni ustanovljenega italijanskega speleološkega inštituta (Istituto Speleologico Italiano), na temeljih katerega je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1947 ustanovila Zavod, kasneje Inštitut za raziskovanje krasa. Danes je na inštitutu zaposlenih 23 ljudi, med njimi so geografi, geologi, kemik, gradbenik, hidrogeologinja, biologinja, mikrobiolog in fizik, ki pokrivajo najbolj pomembna področja krasoslovja.
"Pri vseh največjih načrtih, projektih, ki se izvajajo na našem krasu, smo zraven, tako pri gradnji slovenskih avtocest, sedaj pri načrtovanju nove železniške povezave med Divačo in Koprom, pri načrtovanju oskrbe s kraškimi vodami in podobno. Še naprej se bomo trudili za poglabljanje temeljnih znanj o našem krasu, trudili se bomo za trajen razvoj krasoslovja in seveda za to, da bo krasoslovno znanje kar najbolj koristno pri celostnem in trajnem razvoju družbe," je za STA povedal Slabe.
Inštitut se je v 70 letih razvil v eno osrednjih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. V Postojni je tudi sedež podiplomskega študijskega programa Krasoslovje, ki ga inštitut izvaja skupaj z Univerzo v Novi Gorici. Slednji je postal Unescovo krasoslovno študijsko središče.
V prostorih inštituta so bogato založena študijska knjižnica, kemijski in biološki laboratorij ter oprema za terensko raziskovanje in učilnica, so v inštitutu zapisali na svoji spletni strani.
V Postojni je sedež svetovne speleološke zveze, želijo pa si tudi ustanovitev Evropskega krasoslovnega središča, o katerem se pogovarjajo s predstavniki evropske komisije.
Krasoslovci so vpeti v mednarodne krasoslovne tokove in sodelujejo s številnimi stanovskimi kolegi z vseh celin, saj se kras kot oblika pokrajine razteza na več kot polovici površja Slovenije, približno tretjini Evrope in petini svetovnega površja.
"Še posebej intenzivno pa v zadnjih dvajsetih letih sodelujemo pri raziskovanju krasa na Kitajskem. Tam nam je uspelo s sodelavci ustanoviti mednarodno središče za raziskovanje krasa in kraški okoljski laboratorij," je še povedal Slabe.
Krasoslovje ni le ena od najvidnejših in mednarodno prepoznanih vej slovenske znanosti, temveč je tudi ena redkih, ki je v mnoge svetovne jezike uvedla slovensko terminologijo. Krasoslovci povsod po svetu tako danes v strokovnih člankih omenjajo izraze, kot so karst, dolina, ponor in polje.
