V SDS in NSi predloga ne podpirajo. Poslanca narodnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli sta za STA napovedala, da se bosta glasovanja vzdržala, poslanca poslanske skupine NP Bojan Dobovšek in Franc Laj pa, da bosta glasovala proti.
Ustavna komisija je namreč v začetku oktobra na predlog poslancev SD, DeSUS, Levice in ZaAB (danes Stranka Alenke Bratušek) sklenila DZ predlagati, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Ustavo bi med drugim spremenili oziroma dopolnili tako, da bi določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče financirati v višini, kot bi to v zakonu določil DZ.
Matjaž Han (SD) je danes v imenu predlagateljev povedal, da je glavni cilj spremembe vsakomur v državi zagotoviti enak dostop do kakovostnega in svetovnonazorsko nevtralnega šolstva. Sprememba po njegovi oceni odpravlja nejasnosti, ki so se pokazale pri dosedanji razlagi ustave. Po njegovih besedah je namreč ustavno sodišče glede financiranja zasebnih šol sprejelo dve odločbi (eno leta 2001 in drugo leta 2014), ki pa sta bili diametralno nasprotni, kar da kaže na nejasnost ustave v tem delu.
Po besedah Primoža Hainza (DeSUS) je sprememba potrebna, ker je treba potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim izobraževanjem. Zavrnil je očitke, da želijo s spremembo zaobiti odločbo ustavnega sodišča, s katero je to leta 2014 odločilo, da mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol. "Mi na to ne gledamo tako. Želimo le, da je ustava povsem jasna in nedvoumna, saj zdajšnja dikcija omogoča različne razlage," je dejal.
V SDS in NSi so te navedbe ostro zavrnili. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2014 odločalo le o tem, ali mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol, pri čemer je pritrdilo pobudnikom, medtem ko je leta 2001 odločalo, ali je država dolžna financirati vse zasebne šole, kjer pa pobudnikom ni ugodilo.
"Ustavno sodišče je odločilo različno o dveh različnih stvareh," je prav tako menil Matej Tonin (NSi). Glede navedb, da bi lahko zasebne šole ogrozile javno šolstvo, je vprašal, kako lahko šest zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji, ogrozi 700 javnih šol. Zavrnil je tudi očitek, da gre pri zasebnih šolah za elitizem: "V zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja brezplačno malico prejema 38 odstotkov otrok, v zasebni šoli Montessori v Ljubljani pa 54 odstotkov."
Saša Tabaković je v imenu poslanske skupine SMC napovedal, da bodo predlog za začetek postopka za spremembo ustave podprli, saj sledi "socialno-liberalnim premisam, kjer država zagotavlja javno šolstvo, zasebna iniciativa pa je razumljena kot dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih sredstev, v kolikor ni to z zakonom urejeno drugače".
V Levici po besedah Mateja T. Vatovca spremembe podpirajo, ker znanje ne sme biti privilegij peščice, ampak mora biti dostopno vsem. Prepričani so, da financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov z uporabo javnih sredstev. "Kdor ima namreč zasebno šolo, ga žene določen interes, bodisi dobiček bodisi svetovni nazor. Takšna šola lahko učence tudi izbira in diskriminira na podlagi osebnih okoliščin," je dejal.
"V zasebne šole so sprejeti otroci, za katere se vodstvo tako odloči, v javni šoli pa ima mesto vsak otrok," je v imenu poslanske skupine NP povedala Alenka Bratušek in dodala, da se sama zavzema za izobraževanje, ki je vsakomur dostopno pod enakimi pogoji. V poslanski skupini NP imajo po njenih besedah o predlagani spremembi različna stališča, zagotovo pa jo bo poleg nje podprla še Mirjam Bon Klanjšček.
V splošni razpravi je Ljudmila Novak (NSi) opozorila, da odločba ustavnega sodišča, ki je določila 100-odstotno financiranje javnoveljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena že tri leta. "Vi pa zdaj namesto, da bi jo izpolnili, spreminjate ustavo. Kadar vam je odločba ustavnega sodišča všeč, pravite, da jo je treba spoštovati, kadar vam ni všeč, spreminjate ustavo," je dejala.
"Mreža javnih šol v Sloveniji je ustrezna, zato ni potrebno, da uvajamo 100-odstotni sistem financiranja zasebnih osnovnih šol," pa je spremembe opravičeval Janko Veber (SD).
Državni zbor bo o tem, ali naj začne postopek za spremembo oziroma dopolnitev ustave z ustavnim zakonom odločal čez dobri dve uri. Da bi izglasoval takšen sklep, so v tej fazi potrebni glasovi dveh tretjin navzočih poslancev.
Če bo sklep sprejet, bo DZ še danes nadaljeval sejo z razpravo o osnutku ustavnega zakona in na koncu o njem sprejel stališče. Nato se bo morala sestati ustavna komisija DZ in pripraviti predlog ustavnega zakona, kar pa se verjetno še ne bo zgodilo danes.
