V skladu z dogovorom lahko v evropski solidarnostni enoti kot prostovoljci ali vajenci sodelujejo mladi od 18 do 30 let iz EU, kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v uniji, iz Efte in EEA, Švice ter držav v južni in vzhodni soseščini.
Za shemo je predvidenih 341 milijonov evrov iz različnih obstoječih programov, pretežno programa Erasmus +, a finančni okvir pobude še ni dorečen.
Idejo o vzpostavitvi evropske solidarnostne enote je predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v lanskem govoru o stanju unije. Prva faza se je začela decembra lani, v prvih mesecih se je prijavilo 36.000 mladih, od tega jih je 1500 dobilo mesto v tej enoti.
Za utrditev projekta je komisija maja letos pripravila predlog uredbe za opredelitev pravnega in finančnega okvira evropske solidarnostne enote v obdobju 2018-2020.
Ob tem načelnem dogovoru je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič izpostavila, da Slovenija pobudo podpira, saj je zelo pomembna za spodbujanje mobilnosti in pridobivanje izkušenj.
Med temami na dnevnem redu je ministrica izpostavila še potrebo po še bolj odprtem dialogu z mladimi o evropskih vrednotah na najvišji ravni EU. Današnja razprava, v katero so bili po družbenih omrežjih vključeni tudi mladi, je po njenih besedah pokazala, da je mladim še kako mar, opozarjajo pa, da njihov glas pogosto ni slišan.
V EU je trenutno aktualna razprava o viziji o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki jo je minuli teden predstavila Evropska komisija, nato pa so o njej v petek razpravljali voditelji unije na vrhu na Švedskem.
Eden od konkretnih ciljev je izboljšanje znanja tujih jezikov s postavitvijo novega merila: vsi mladi Evropejci naj bi do leta 2025 ob koncu srednješolskega izobraževanja poleg maternega dobro znali še dva tuja jezika.
Ministrica je o tem dejala, da Slovenija to podpira in da je tudi že začela izdajati brezplačne certifikate vsakemu, ki maturira z nivojem znanja jezika, s čimer mladega že formalno opolnomoči za to, da gre na trg dela. Izpostavila je tudi dejstvo, da so tudi na osnovnošolski ravni že uvedli obvezni drugi tuji jezik. Statistike o stanju v posameznih članicah po ministričinih besedah za zdaj ni.
Med cilji je tudi uvedba študentske kartice EU, ki naj bi na uporabniku prijazen način hranila informacije o akademski zgodovini posameznika, obenem pa naj bi študentom omogočala dostop do kulturnih spomenikov.
Slovenija podpira tudi to pobudo, je povedala ministrica, a opozorila, da bo to resen zalogaj za približevanje nacionalnih sistemov in da se bo treba tega projekta lotiti po korakih, ker gre za kar nekaj pravic, ki jih bo treba uskladiti znotraj EU.
Vizija predvideva tudi zagon "sorbonnskega procesa", ki naj bi nadgradil bolonjski proces in izboljšal vzajemno priznavanje diplom.
Slovenija to pobudo razume kot nadaljevanje vseh dosedanjih poskusov za zagotovitev čim več vzajemnosti in priznavanja na visokošolski ravni, ki je najbolj raznolika, pri čemer bo treba zelo po korakih, je izpostavila Makovec Brenčičeva.
Idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz ministrica razume kot spodbudo utrjevanja znanja v Evropi in sodelovalnih programov univerz na področjih, ki so ključna za Evropo, ne pa kot vzgajanje evropskih birokratov. Slovenija predlaga, da bi v okviru te pobude gradili na odličnosti učiteljevanja.
V povezavi s ciljem, naj članice za izobraževanje namenjajo pet odstotkov bruto domačega proizvoda, pa ministrica poudarja, da Slovenija že zdaj namenja več; lani je bil ta delež 5,6-odstoten.
