c S

Višje strokovno izobraževanje brez gospodarstva po oceni udeležencev okrogle mize ne obstaja

20.11.2017 15:21 Ljubljana, 20. novembra (STA) - Višje strokovno izobraževanje po mnenju udeležencev okrogle mize o višješolskem izobraževanju kot konkurenčni prednosti brez gospodarstva ne obstaja. Poudarili so, da je vse več potreb po strokovnih znanjih in praksi, po oceni evropskega poslanca Milana Zvera pa je najboljša naložba v mlade mednarodni program mobilnosti Erasmus+.

V Skupnosti višjih strokovnih šol RS so v okviru Evropskega tedna poklicnih spretnosti v prostorih Pošte Slovenije pripravili okroglo mizo o prednostih in prihodnosti višješolskega izobraževanja, mednarodni izmenjavi študentov v okviru programa Erasmus+ ter pričakovanjih in izzivih gospodarstva.

Predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol RS Alojz Razpet je povedal, da so pred 20 leti začeli z novo obliko višješolskega strokovnega izobraževanja, kar je zdaj prednost. Razlika med bivšimi strokovnimi šolami in današnjim višjim strokovnim izobraževanjem je predvsem vpetost v gospodarstvo, je dejal in poudaril, da višje strokovno izobraževanje brez gospodarstva ne obstaja, saj se 40 odstotkov vseh višješolskih strokovnih programov izvaja v obliki praktičnega izobraževanja.

"Mladi brez delovnih izkušenj morajo iti v vsakem letniku za deset tednov v podjetje na prakso," je dejal. Iz izkušenj je povedal, da se tudi doktorandi obračajo na skupnost, da pridobijo strokovna znanja, ki jih pripeljejo do pravih zaposlitev. Velikokrat je izjava udeležencev, ki imajo tudi po dve diplomi v žepu, da so se prvič srečali z realnim svetom, svetom dela na višji strokovni šoli. "To je tista prednost, ki jo negujemo in mislim, da tudi gospodarstvo želi tako sodelovanje," je dodal Razpet.

Da diplomanti višjih strokovnih šol v podjetje prihajajo po uporabno znanje, je potrdila Barbara Draksler Galičič, sicer strokovna koordinatorica v oddelku za kadrovske zadeve pri Pošti Slovenije. "V našem podjetju je veliko delovnih mest, ki zahtevajo strokovno uporabno znanje. Povezovanje študija in prilagajanje poklicu je prednost, ki jo opažamo," je dejala. Kot je dodala, je na Pošti Slovenije vse več potreb po specialističnih znanjih, in sicer v logistiki.

Častni gost okrogle mize je bil evropski poslanec Zver, ki je ocenil, da so prav višje strokovne šole stkale najbolj trdno vez z gospodarstvom in imajo že zaradi tega pomembno mesto v slovenskem šolskem sistemu. Ob tem je spomnil, da v Evropi dijaki po zaključku šolanja kaj hitro vstopijo na trg dela, a še vedno je velik razkorak med "produkcijo izobraževanja in potrebami gospodarstva". Kot najboljšo naložbo v mlade je Zver izpostavil mednarodno izmenjavo dijakov in študentov v okviru programa Erasmus+.

Svoje pozitivne izkušnje z izobraževanjem in prakso je udeležencem okrogle mize, katere so se udeležili tudi dijaki srednješolskega centra za pošto, predstavil diplomant ljubljanske višje strokovne šole šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Dejan Debelak.