Predsednik zveze društev gluhih in naglušnih Veršič je opozoril, da država kljub številnim pozivom, prošnjam in priporočilom do danes še vedno ni uredila tega, da bi za slovenski znakovni jezik poskrbeli "sistematično, trajnostno, kadrovsko in finančno ustrezno". Tako so gluhi pri tem bolj ali manj še vedno prepuščeni razpisom in negotovosti.
Po Veršičevi oceni je zato čas, da država poskrbi za "stabilno strokovno in finančno podporo" slovenskemu znakovnemu jeziku, saj je treba tega načrtno raziskovati in standardizirati.
Zveza društev gluhih in naglušnih je sicer po njegovih besedah v uvajanje slovenskega znakovnega jezika vložila veliko dela, rezultati česar se že kažejo. Med drugim je spomnil, da je bil Slovar slovenskega knjižnega jezika preveden tudi v znakovni jezik, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima 24-urni klicni center za osebe z okvaro sluha, in da Zavod RS za šolstvo ureja umestitev znakovnega jezika v šolski prostor, prav tako pripravlja učni načrt za ta jezik v osnovni šoli.
Minister za kulturo Tone Peršak je na današnji slovesnosti v zvezi s pozivi k zagotovitvi sistemskega vira za raziskave in razvoj slovenskega znakovnega jezika dejal, da država po eni strani dokaj dobro skrbi za gluhe in naglušne ter njihov način sporazumevanja, po drugi strani pa do zdaj ni naredila še marsičesa, kar bi bilo treba narediti.
Država se po njegovih besedah zaveda pomembnosti tega vprašanja, se pa na drugi strani sooča s premalo sredstvi, da bi lahko naredila vse, kar je treba. Izrazil je upanje, da bo država ta posluh za gluhe in gluhoneme ohranila in da bodo našli potrebna sredstva za razvoj omenjenega jezika.
Dan slovenskega znakovnega jezika je na predlog zveze društev gluhih in naglušnih ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razglasila vlada, prvič pa so ga obeležili leta 2014. Vsako leto ga obeležujejo 14. novembra, to je na dan, ko je bil leta 2002 uveljavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je "kretnjo" prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.
Zakon gluhi osebi daje pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organih lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil in izvajalcih javne službe. Znakovni jezik, ki ga pri nas kot prvi jezik uporablja okoli 1260 gluhih in gluhoslepih, je bil letos vpisan tudi v register nesnovne kulturne dediščine.
