Največ študentov je bilo vpisanih na tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu (32 odstotkov), najmanj pa na področju izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev (tri odstotke). Študentke so največ izbrale družbene, poslovne, upravne in pravne vede (32 odstotkov), najmanj pa kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (štiri odstotke).
Povprečni študent v Sloveniji je tako star 23,1 leta, ime mu je Luka in se izobražuje na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Povprečna študentka je stara 23,7 leta, ime ji je Anja in se izobražuje na področju družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih ved.
V akademskem letu 2016/17 je bilo med vsemi študenti v Sloveniji 3090 ali štiri odstotke tujih študentov. Največ jih je bilo s Hrvaške (23 odstotkov), Makedonije (21 odstotkov), Bosne in Hercegovine (18 odstotkov) in Srbije (8 odstotkov). Veliko jih je bilo tudi iz sosednje Italije (sedem odstotkov), precej manj pa iz Avstrije (0,8 odstotka) in Madžarske (0,3 odstotka). Več jih je bilo celo iz veliko bolj oddaljenih Turčije in Ukrajine (en odstotek).
V letu 2016 je diplomiralo 30.967 študentov, največ iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (35 odstotkov), najmanj pa iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (tri odstotke). Moški so v največjem odstotku diplomirali iz tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (31 odstotkov), ženske pa iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (39 odstotkov).
Po podatkih iz popisa prebivalstva 2015 je največ študentov študiralo v osrednjeslovenski (58 odstotkov) in podravski (21 odstotkov) regiji. Od študentov, ki so živeli v osrednjeslovenski regiji, jih je tudi v tej regiji študiralo 84 odstotkov. Od študentov, ki so živeli v podravski regiji, jih je v tej regiji tudi študiralo 70 odstotkov.
72 odstotkov študentov je živelo pri starših ali pri enem od staršev. 816 študentov je živelo v paru oziroma v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti, od tega jih je 434 imelo otroke. Študentov samohranilcev je bilo 277, v študentskih domovih je živelo 15 odstotkov študentov.
Analiza diplomantov iz leta 2013 je pokazala, da je bilo po diplomi največ brezposelnih diplomantov iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (39 odstotkov), najmanj pa iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (štiri odstotke). Glede na skupno število diplomantov posameznega področja je bil največji delež registriranih brezposelnih s področja umetnosti in humanistike (devet odstotkov), najmanjši pa s področja zdravstva in sociale (štiri odstotke).
Diplomanti terciarnega izobraževanja iz leta 2013 so se v povprečju zaposlili približno v enem letu po datumu diplomiranja. Med vsemi 5253 diplomanti, ki so v tem letu našli svojo prvo zaposlitev, so zaposlitev v povprečju najhitreje našli diplomanti zdravstva in sociale.
