Pisanje z roko je fina motorična spretnost, ki se lahko vzdržuje le z vajo. Če ljudje ne bodo pisali, bo to zamrlo, je prepričana Jazbečeva. Tako bo človek izgubil spretnost, ki je izvirna in neponovljiva. To se do neke mere, kot pravi, že dogaja. Vedno več mladih namreč opušča pisanje s pisano pisavo in pišejo le še s tiskano. Poleg tega pa tudi s tiskano vedno manj, pisava pa tako postaja vedno manj čitljiva.
Načini dela se zelo hitro spreminjajo. Sčasoma bodo večinoma vse naredili stroji. Že danes se od zaposlenih vse bolj pričakuje, da bodo znali vse te pametne stroje upravljati. Za lažje upravljanje pa je potrebno krepiti ne samo levo, bolj matematično, logično, razumno polovico možganov, temveč tudi desno, ustvarjalno, intuitivno, vizualno, domišljijsko. In prav pisanje z roko krepi to desno polovico možganov, poudarjajo v društvu.
V društvu opozarjajo, da je potrebno trend opuščanja pisanja z roko zaustaviti ali vsaj upočasniti. Zato bodo delovali med mlajšimi in starejšimi. Povezovali se bodo s srednjimi in osnovnimi šolami, kjer bodo izvajali določene aktivnosti v zvezi s pisanjem z roko.
Pri tem bo pomembno sodelovanje tako učiteljev in učencev kot staršev. Poleg tega pa v društvu pripravljajo raziskavo, s katero bi želeli preveriti, kakšen je odnos do pisanja z roko. Jazbečeva meni, da bodo lahko na tej podlagi gradili nadaljnje aktivnosti, ki bi spodbujale pisanje z roko.
Na ustanovnem zboru društva je bilo izbrano vodstvo, v katerem je predsednica postala Jazbečeva, ki je tudi avtorica pobude Radi pišemo z roko. Podpredsednica društva je Danijela Marolt, tajnica društva pa Ljiljana Vojnovič.