Za vladni zakonski predlog je glasovalo 12 članov odbora, proti ni bil nihče.
Spremembe zakona o državnem odvetništvu se bodo začele uporabljati 20. novembra, z iztekom mandata zdajšnjih državnih pravobranilcev pa ni ustrezne podlage za uvrščanje delovnih mest oz. nazivov državnih odvetnikov v plačne razrede, je na seji odbora opozoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Nesprejetje sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju bi zato povzročilo težko popravljive posledice.
S spremembami zakona o državnem odvetništvu je bilo ustanovljeno Državno odvetništvo RS kot državni organ, ki je pri opravljanju nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen. Državno odvetništvo bo po besedah Koprivnikarja prevzelo vse pristojnosti, ki jih zakon določa za državno pravobranilstvo, pravice in obveznosti, funkcionarje in javne uslužbence, ki so zaposleni v državnem pravobranilstvu.
Glede na samostojnost in avtonomnost državnega odvetništva je vlada s spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju predlagala, da se tudi delovna mesta oz. nazivi v državnem odvetništvu uvrščajo s splošnim aktom, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.
S spremembami zakon o državnem odvetništvu se je spremenila tudi struktura zaposlenih, je spomnil Koprivnikar. Funkcionarja državnega odvetništva bosta poslej le še generalni državni odvetnik in namestnik generalnega državnega odvetnika, medtem ko bodo državni odvetniki in višji državni odvetniki javni uslužbenci.
Odbor za notranje zadeve je tudi podprl mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS), da je predlog varuha človekovih pravic za zadržanje določb novele zakona o nalogah in pooblastilih policije neutemeljen. Varuh je v predlogu ocenil, da so členi, ki policiji omogočajo optično prepoznavo registrskih tablic, zbiranje podatkov o letalskih potnikih in uporabo brezpilotnih letalnikov, neustavni.
Mnenje ZPS je podprlo deset članov odbora, proti je bil eden. Predlog varuha je kot neutemeljenega ocenila tudi vlada, ki je opozorila, da je zakonodajalec uporabo tehničnih sredstev za prepoznavno registrskih tablic vezal le na hujše kršitve v cestnem prometu. Po oceni ZPS pa gre za pavšalen predlog, brez potrebne konkretizacije.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je pojasnila, da pooblastila, ki jih predpisujejo določbe o uporabi brezpilotnih zrakoplovov, le bolj določno opredeljujejo načine njihove uporabe. Pravna podlaga za zbiranje podatkov o letalskih potnikih pa je po njenih besedah še bolj zamejena oz. sorazmerna glede posegov v človekove pravice kot evropska direktiva, na podlagi katere je bila sprejeta.
Györkös Žnidarjeva je tudi opozorila, da bi zadržanje določb novele zakona o nalogah in pooblastilih policije povzročilo škodljive posledice tako na nacionalni kot EU ravni. Varuhov predlog so sicer podprli le v poslanski skupini Levica. Sporne zakonske določbe po mnenju Mateja T. Vatovca "preprosto kršijo človekove pravice".
Odbor v nadaljevanju današnje seje obravnava predlog posebnega vladnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča.
