Najnovejši podatki Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017, ki je glavna letna publikacija Evropske komisije o izobraževanju in usposabljanju v EU, kažejo, da je bilo leta 2016 v EU zaposlenih samo 44 odstotkov mladih v starosti od 18 do 24 let, ki so šolanje zaključili z nižjo sekundarno izobrazbo (v Sloveniji to pomeni s končano osnovno šolo). V starostni skupini od 15 do 64 let je stopnja brezposelnosti pri osebah z zgolj osnovno izobrazbo prav tako precej višja kot pri osebah s terciarno izobrazbo.
Na uspeh učencev po ugotovitvah iz pregleda vpliva tudi njihov socialno-ekonomski položaj. Kar 33,8 odstotka učencev iz najbolj prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij ima namreč slabe dosežke, medtem ko je med njihovimi vrstniki, ki teh težav nimajo, takih zgolj 7,6 odstotka.
Eden od ciljev EU je, da bi se do leta 2020 delež petnajstletnikov s podpovprečnimi dosežki pri osnovni bralni, matematični in naravoslovni pismenosti zmanjšal na 15 odstotkov. Vendar se EU, kot kaže pregled, od tega cilja oddaljuje, zlasti pri naravoslovju, pri katerem se je število učencev z nizkimi dosežki s 16 odstotkov leta 2012 povečalo na 20,6 odstotka leta 2015.
Zlasti ranljivi so posamezniki, rojeni izven EU. Pri mladih z migrantskim ozadjem obstaja namreč večje tveganje, da v šoli ne bodo uspešni in bodo šolanje predčasno opustili, kaže pregled.
Kaže še, da so se naložbe v izobraževanje po vsej EU po koncu finančne krize rahlo povečale, in sicer za en odstotek v primerjavi z letom pred tem. Rast je zabeležilo okoli dve tretjini držav članic, štiri države pa so naložbe povečale za več kot pet odstotkov.
Za Slovenijo pregled podobno kot pregled leto pred tem ugotavlja, da ima nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja in visoko izobraženo prebivalstvo ter da je po tej plati že dosegla cilje, zapisane v Evropski strategiji 2020.
Pregled ugotavlja, da v slovenskem visokem šolstvu potekajo reforme, katerih cilj so povečanje stopnje dokončanja študija ter njegova večja internacionalizacija in kakovost.
Poročilo tudi ugotavlja, da je država leta 2015 za izobraževanje namenjala 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je nekoliko več, kot je bilo povprečje v EU (4,9 bruto domačega proizvoda). Je pa odstotek glede na leto 2013 padel, saj je Slovenija takrat za izobraževanje namenjala 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
