Z novelo zakona se posega v 69. člen veljavnega zakona o visokem šolstvu, ki določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.
Študentov, ki so izkoristili možna leta pravic v skladu z omenjeno časovno omejitvijo (torej čas trajanja enega študijskega programa) je bilo po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 1. oktobra letos 1972, kar pomeni tri odstotke vpisanih študentov, ki jih je letos 65.526. Ti so izgubili pravico do zdravstvenega zavarovanja, a vsi ne zaradi zakona o visokem šolstvu, pač pa nekateri tudi zaradi druge področne zakonodaje, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Na to pravico namreč vpliva tudi število dopolnjenih let (če so starejši od 26 let) in siceršnji status, če so denimo zaposleni in že zaradi tega niso upravičeni do vseh pravic iz statusa študenta.
Tistih, ki so ostali brez zavarovanja, pa tudi brez ostalih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta, kot so subvencionirana prehrana, bivanje in prevoz, ostali ravno zaradi zakona o visokem šolstvu, je bilo 609. Ti so tudi mlajši od 26 let, dolžino študija pa so presegli večinoma s tem, ker so se med študijem prepisali na drug program.
V začetku oktobra so na problem najprej opozorile študentske organizacije, na katere so se obrnili prizadeti študenti.
Predlog novele se je sicer usklajeval v okviru posebne delovne skupine, a kot so opozorili v sindikatu Pergam, ki je sodeloval v tej delovni skupini, je bila sporna sprememba 69. člena sprejeta zunaj javne obravnave.
Sredi oktobra so pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport na spornost določbe opozorili tudi predstavniki študentskega društva Iskra. Zakon po njihovih navedbah krši pravice tudi vzporedno, zaporedno in izredno vpisanih študentov.
V Iskri so prepričani, da je ministrstvo želelo z zakonskimi spremembami rešiti stanje študentov, ki so vpisani v predbolonjske študijske programe in omejiti izkoriščanje socialnih pravic fiktivno vpisanih študentov. Po njihovih navedbah je več kot polovica teh študentov ob zdravstveno zavarovanje, ker so starejši od 26 let.
Opozorilom se je pridružil poslanec Levice Miha Kordiš, ki je izpostavil, da študenti, ki študirajo vzporedno ali zaporedno, študirajo dlje časa in so starejši tudi od 27 let, kar pa ne pomeni, da so kakršnikoli fiktivni študentje.
V poslanski skupini Levice so tako pripravili predlog, s katerim bi iz zakona odstranili sporno določbo. K sklicu izredne seje DZ pa so pomagali poslanci SMC. Spremembe zakona o visokem šolstvu je v torek na nujni seji že podprl odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Vlada, kot je sporočila v ponedeljek, ne nasprotuje namenu spremembe zakona, a poudarja, da je tematiko treba urediti v področni zakonodaji.
S tem se strinjajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki predlog Levice podpirajo in pričakujejo, da se bo sprememba zakona zgodila čim prej in se bodo študentom takoj povrnile izgubljene pravice.
V ŠOS menijo, da si vsi študenti zaslužijo pravice ne glede na njihovo situacijo oz. morebiten prepis. Če pa nekdo že ima doseženo stopnjo izobrazbe, na katero se ponovno vpiše, pa do pravic ni upravičen, saj mu jih je država že enkrat podelila, lahko pa brezplačno in s polnimi pravicami študira na višji stopnji.
V Iskri so še opozorili, da je odprava omenjenih anomalij v zakonu, ki bi oškodovanim študentom vrnila pravice, šele začetek. Pričakujejo tudi zagotovilo, da se v prihodnje omenjenih pravic ne bo pogojevalo s stanjem na trgu, kakor tudi ne z različnimi načini študija.
