Večgeneracijski center Gorenjske, h kateremu je pristopilo 11 od 18 gorenjskih občin, ima svoj sedež v Kranju, aktivnosti pa izvajajo štirje partnerji. Eden izmed njih je Ljudska univerza Jesenice, kjer so med prebivalci prepoznali veliko potrebo po socialnem vključevanju.
"Jesenice imajo zelo veliko prebivalcev, ki jih lahko uvrščamo v ranljivo ciljno skupino," je povedala direktorica Ljudske univerze Jesenice Maja Radinovič Hajdič in pojasnila, da je na Jesenicah veliko slabše izobraženih z nižjimi prihodki. Poleg tega pa so Jesenice poznane tudi po svoji multikulturnosti.
"Jeseničani smo ponosni na svojo multikulturnost. Pravimo, da je to naša prednost in v večgeneracijskem centru to tudi dejansko uveljavljamo," je izpostavila in pojasnila, da se priseljenci vključujejo v tečaje slovenščine in druge programe, hkrati pa nastopajo kot mentorji ter druge prebivalce učijo svojega jezika ali pa denimo tega, kako speči burek. "Tako hkrati skrbimo za vključevanje priseljencev in za to, da slovensko prebivalstvo razume multikulturnost in svoje sosede, da lažje skupaj živimo," je povzela.
Število udeležencev programov vse bolj raste, zato so začutili potrebo po dodatnih prostorih za druženje. Lokalna skupnost je prisluhnila njihovim potrebam in odkupila ter adaptirala dodatne prostore v stavbi, v katero se je ljudska univerz preselila leta 2010. Kot je povedal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, so imeli srečo, da je banka te prostore opustila, za njihov nakup in ureditev pa so namenili okoli 160.000 evrov.
Večgeneracijski center Gorenjske je tako na Jesenicah pridobil skoraj 200 kvadratnih metrov novih prostorov za druženje, izmenjavo znanj in socialno vključevanje. Uredili so dve učilnici, javno dnevno sobo za druženje in kuhinjo, ki so jo doslej najbolj pogrešali, saj bodo v njej lahko pripravljali kuharske tečaje, prav hrana pa je prvi most do multikulturnosti, je prepričana direktorica.
Uradnega odprtja novih prostorov, ki so sicer že dva tedna v uporabi, se je danes udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Kot je povedala, je to prvi primer, da je bila med izvajanjem projekta večgeneracijskih centrov, ki so jih po Sloveniji odprli pred pol leta, povabljena na širitev oziroma odprtje dodatnih prostorov.
Vseh 15 večgeneracijskih centrov po državi pa dobro deluje. Prva poročila namreč kažejo, da je v centre vključenih več ljudi, kot je bil njihov osnovni cilj. "Poročila so izjemno pozitivna, zato danes že lahko rečem, da so večgeneracijski centri zgodba o uspehu," je poudarila ministrica, ki verjame tudi v lepo prihodnost omenjenih centrov.
