Predlog za spremembo zakona o visokem šolstvu je poslancem matičnega odbora predstavil prvopodpisani pod predlog Miha Kordiš (Levica). Spomnil je, da Levici ni uspelo zbrati dovolj poslanske podpore za sklic izredne seje državnega zbora na temo "reševanja študentov, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja, svojih pravic in statusa študenta". Zato so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora.
V Levici so predlagali črtanje sporne določbe 69. člena novele zakona o visokem šolstvu, ki določa, da so pravice študentov, kot so zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, bivanje in prevoz ter pravica do štipendije, omejene najdlje na čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Lani sprejeta omejitev je po njegovih navedbah prizadela predvsem tiste, ki so se med študijem prepisali na drug program, zato so predlagali njeno odpravo. Takšnih študentov je okrog 2000, je dodal.
Boh je pojasnil, da je po evidenci ministrstva 1. oktobra brez zdravstvenega zavarovanja ostalo 1972 študentov oz. tri odstotke vseh študentov. "Zgolj 609 od teh študentov, torej 0,9 odstotka vseh študentov, je mlajših od 26 let. To pomeni, da je vsem ostalim pravica do zdravstvenega zavarovanja prenehala, a ne zaradi novele zakona, ampak zaradi druge področne zakonodaje, ki ureja zdravstveno zavarovanje," je poudaril.
Študentom tako po njegovih navedbah s temi spremembami zakona vračajo pravico do subvencioniranega bivanja, študentskih bonov, dela prek študentskega servisa ob hkratnem upoštevanju področnih pravil, ki urejajo posamezno od naštetih vsebin.
Ob tem je Boh ponovil stališče vlade s ponedeljkove dopisne seje, da so pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, že urejene v drugih zakonodajah. Vlada ne nasprotuje pričujočemu predlogu, a meni, da je treba to tematiko urediti v področni zakonodaji, je še dodal.
V Študentski organizaciji Slovenije so po besedah predsednika Aleksandra Sprema veseli, da so v kratkem času prišli do rešitve za študente, ki jih je prizadel 69. člen zakona. Hkrati je opozoril na potrebo po retroaktivni vrnitvi pravic, predvsem zdravstvenega varstva, od 1. oktobra letos, kar so člani odbora na predlog Levice tudi sprejeli v obliki dopolnila.
Krajša razprava se je sicer vrtela okrog problema fiktivnih vpisov. Ti so za večino študentov po Kordiševem mnenju strategija preživetja. Če se želimo tega rešiti, je treba po njegovih besedah odpreti kakovostna delovna mesta za mlade. Z njim se je strinjal Saša Tabaković (SMC), ki je dodal, da bodo v SMC podprli dopolnili, ki so ju pripravili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, vložila pa koalicija in ju je odbor vzel za svoja.
V skladu z dopolnilom imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju, ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zavodov.
Poleg tega se z dopolnilom v veljavnem zakonu črta zaveza študentov, da obvezno opravijo preventivni sistematski zdravstveni pregled, ker je to v neskladju z veljavno zdravstveno zakonodajo.
