Odločitev o prekinitvi te točke dnevnega reda - odločanje o njej je odbor sicer do zdaj odložil že večkrat - je predsednica odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mirjam Bon Klanjšček (NP) sprejela na predlog Janka Vebra (SD). Ta je na začetku nadaljevanja obravnave te točke spomnil, da je ustavna komisija DZ v začetku oktobra sklenila DZ predlagati, naj začne postopek za spremembo 57. člena ustave, ki govori o financiranju osnovnega šolstva. Predlagal je, naj zato obravnavo predloga novele prestavijo na čas, ko bo DZ odločil o predlaganih ustavnih spremembah. "Ustava je namreč pravno višji akt," je dejal.
Bon Klanjščkova je predlog sprejela in napovedala, da bo nadaljevanje obravnave te točke sklicala takoj, ko bo znana odločitev DZ.
Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v DZ po dolgih pripravah in usklajevanjih aprila letos v sprejem DZ poslala vlada, ki pa o predlogu ni usklajena. V DeSUS in SD ji nasprotujejo, ker menijo, da bi bilo treba vprašanje financiranja osnovnih šol urediti s spremembo ustave - to so v DZ vložili skupaj z Levico in poslanci Stranke Alenke Bratušek. Noveli nasprotujejo tudi v opozicijskih SDS in NSi, ker menijo, da odločbe ustavnega sodišča ne izpolnjuje v celoti, saj določa 100-odstotno financiranje obveznega javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, medtem ko bi razširjeni javni program še naprej financirali le 85-odstotno. Tako za podporo predlogu v DZ trenutno ni dovolj glasov.
Vprašanje je tudi, ali predlog novele sploh še podpirajo tudi poslanci SMC. Člani odbora, ki prihajajo iz vrst SMC, so namreč v začetku oktobra podprli sklep, da ustavna komisija DZ predlaga, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva. Pri tem bi po osnovnem predlogu ustavo spremenili tako, da bi v njej določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To pomeni, da financiranje zasebnih osnovnih šol ne bi bila več ustavna materija, s čimer bi po mnenju nekaterih pravnikov tudi zaobšli ustavno odločbo.
