"V zadnjih letih se težave pojavljajo v vedno nižjem razvojnem obdobju. Izstopajo prilagoditvene težave na prehodu iz vrtca v šolo, ki pri nekaterih prvošolčkih vztrajajo in se preobrazijo v diagnozo čustvene in vedenjske motnje," je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica tega najstarejšega svetovalnega centra v Sloveniji Alenka Seršen Fras.
Ob zgodnjem pojavljanju težav v vrtcu so pogosta ovira prepričanja staršev in vzgojiteljev, da gre zgolj za počasnejši razvoj in da bo otrok težave prerasel. A vsaj polovica od teh otrok bo imela težave še naprej v šoli in vse življenje. "Ključna je preventiva ter zgodnje in ustrezno ukrepanje, da bi težave omilili ali premagali," ugotavljajo na centru.
S tem namenom bodo v petek gostili posvet, s katerim želijo opozoriti na potrebo po odzivanju ob zgodnjem pojavljanju motečega vedenja, izpostaviti pomen preventivnih dejavnosti in predstaviti dobre prakse soočanja s čustvenimi in vedenjskimi težavami otrok v vrtcu in šoli.
Po besedah socialnega pedagoga Mitje Muršiča imajo težave na področju čustvovanja in vedenja vselej kompleksne razloge, zato se je treba odreči poenostavljenim razlagam, ki vodijo v neustrezno odzivanje. "Neželeno čustvovanje in vedenje je posledica povezanega dogajanja v otroku in njegovem okolju, zato si moramo prizadevati za spremembe tako pri posamezniku kot v njegovem socialnem okolju," je prepričan.
Pri "problematičnem" otroku se po njegovih besedah ne sme osredotočati le na njegove primanjkljaje, temveč predvsem na njegove močne plati, sposobnosti, talente. "Otroci z izstopajočimi čustvenimi in vedenjskimi odzivi predvsem potrebujejo spodbudno, razumevajoče in primerno urejeno socialno okolje - predvidljivi red za orientacijo, za občutek varnosti," je še povedal. Pri vseh otrocih pa je po njegovem prepričanju nujna doslednost pri uveljavljanju pravil ter prilagoditev ravni pričakovanj od otroka. Prispevke so objavili tudi v zborniku.
V njihovem centru sprejmejo letno več kot 2000 otrok in njihovih svojcev, pomembno vlogo pa opravljajo tudi pri podpori zaposlenim v vrtcu in šolah. Pokrivajo Mestno občino Maribor in še okoli 20 okoliških občin.
Seršen Frasova je opozorila, da se po pomoč k njim obračajo tudi otroci in družine iz Ptujskega, Prekmurja in Koroške, ki takšnega svetovalnega centra nimajo. Kot je dejala, so jih prisiljeni odkloniti in poslati v zdravstvene ustanove, kjer so že sicer dolge čakalne dobe in tudi ni nujno, da gre za težave zdravstvene narave. Ker je s tem tem ljudem onemogočena enaka obravnava kot ostalim, si želi, da bi država vzpostavila ustreznejšo mrežo centrov. Trenutno so poleg mariborskega svetovalni centri še v Ljubljani, Kopru in Novem mestu.
