Na tokratni razstavi niso predstavljeni arhitektovi večji projekti, ampak se postavitev posveča Plečnikovim zamislim in realizacijam manjših rešitev, v katere je vključeval vodo kot simbol vira življenja in očiščenja.
Plečnik se je v svojem celotnem opusu posvečal tudi oblikovanju vodnjakov. Voda mu je po besedah avtorice razstave Ane Porok kot tekoči element pomenila dopolnitev in oživitev statične arhitekture.
Eden od njegovih zgodnjih projektov v Ljubljani je bila ureditev ograje okoli župnijske posesti cerkve sv. Petra. Vanjo je vgradil vodnjak, ki je zasnovan v simetriji in kot odsev rozete v ograji.
Na začetku Tivolija je uredil manjši trikoten park, namenjen otrokom, vanj pa postavil plitev okrogel bazen, ki je okrašen s plastiko Deček z gosjo kiparja Franceta Goršeta.
V Ljubljani si je želel Plečnik spet oživiti več srednjeveških vodnjakov, kar mu je uspelo pri ureditvi Šentjakobskega trga, kjer je postavil nov vodnjak na mestu nekdanjega, in v parku Zvezda, kjer je Plečnikov učenec in tedanji mestni arhitekt Boris Kobe nadaljeval preurejanje in pri tem upošteval profesorjeve želje o oživitvi starega vodnjaka kapucinskega samostana v novi podobi pitnika.
Plečnik je ohranil stari vodnjak utrdbe na Šancah, ki ga je nadzidal s kamnito strukturo v obliki valja in ga pokril z obokom. Na potrebe mimoidočih ni pozabil ob ureditvi osrednje ljubljanske tržnice, kjer sta umivalnika iz umetnega kamna v stebrni lopi.
Vodnjak na Žalah pred kapelo sv. Nikolaja je zgrajen iz kamna, ki je ostal pri obnovi Marijinega stebra na Šentjakobskem trgu. Krasiti bi ga moral kip mladega petelina iz tolčenega bakra, ki ga je modeliral kipar Božo Pengov, vendar do postavitve ni prišlo in Plečnik ga je kasneje namenil za okras Rožnovenskega vodnjaka v Kranju, kjer si je stopnišče z vodnjakom zamislil kot celovito oblikovan svečan vhod v staro mestno jedro.
Zanimiv je po besedah Ane Porok tudi izvirno oblikovan spomenik Osvobodilni fronti pred Vidmarjevo vilo v Ljubljani. Plečnik si ga je zamislil v obliki stenskega vodnjaka, kjer naj bi sedem vodnih curkov simboliziralo življenjsko moč slovenskega naroda, vendar ni nikoli deloval kot fontana.
Veliko njegovih idej za vodnjake in kasneje spomenike, ki bi vključevali vodo, je po besedah Ane Porok ostalo tudi neuresničenih. Med njimi velja omeniti zasnovo novega slovenskega parlamenta, ki jo je poimenoval Katedrala svobode, kjer je v kleti pod osrednjo okroglo dvorano načrtoval monumentalen vodnjak kot simbolični izvir življenja in navdih modrosti.
Razstavo, ki se osredotoča na Plečnikove zamisli za ljubljanske vodnjake in spomenike, dopolnjuje arhitektova ureditev Rožnovenskega vodnjaka v Kranju. Ta je navdihnila umetnico Lelo B. Njatin, da je ustvarila izvirno pravljico z naslovom Umetnik in ptič, ki je prav tako predstavljena na razstavi.
Razstava, ki bo na ogled do 21. januarja, je s podporo ministrstva za okolje in prostor del projekta Mesec prostora 2017. Ta letos poteka pod sloganom Zeleni prostor povezuje.
