Za takšna sklepa je danes na ustavni komisiji glasovalo 12 od 18 navzočih članov, šest pa jih je bilo proti. Komisija ima sicer 19 članov, danes je manjkal poslanec madžarske komisije Laszlo Göncz. Glasovanje proti so napovedali v SDS in NSi.
Dikcija, ki jo v sprejem DZ predlaga ustavna komisija, je kompromisni predlog, ki ga je po sredinih usklajevanjih s poslanskimi skupinami predložil predsednik DZ Milan Brglez. Po njem bi trenutni 57. člen ustave spremenili tako, da bi med drugim v ustavo zapisali, da država financiranje javnih šol zagotavlja iz javnih sredstev, ter "da se lahko pod pogoji in na način, kot to določa zakon, obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih sredstev". Hkrati bi po danes sprejetem predlogu v izvedbeni del ustavnega zakona zapisali, da se zakoni, ki urejajo financiranje vzgoje in izobraževanja, s spremembo ustave uskladijo v treh mesecih. Po besedah Brgleza gre pri tem za osnovno besedilo, ki ga je mogoče v nadaljevanju še dodelati.
Proti danes sprejetim sklepom sta na ustavni komisiji ostro nastopila poslanca SDS in NSi, Branko Grims in Jožef Horvat. Grims je ocenil, da je predlagani kompromisni predlog "enako ideološko pakiranje", kot je bil osnovni predlog, ki so ga predlagali poslanci SD in sopodpisniki. Po njegovi oceni gre za "grobo in načrtno izigravanje odločbe ustavnega sodišča", ki je sicer DZ naložilo, da mora uzakoniti stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Ob tem je spomnil, da je predsednik vlade Miro Cerar ob imenovanju prisegel, da bo spoštoval ustavni red.
Po oceni Horvata je Slovenija "nek unikom v Evropi, morda tudi v svetu", ko namesto, da bi uresničila odločbo ustavnega sodišča, raje spreminja ustavo. "To ni prava pot," je opozoril. Po informacijah, ki jih poslanec ima, so pobudniki ustavne presoje, v kateri je ustavno sodišče določilo stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, o postopku že obvestili nekatere veleposlanike, akreditirane v Sloveniji, svojo pravico pa nameravajo v primeru, da bodo ustavne spremembe sprejete, iskati na Svetu Evrope.
Na drugi strani je Simona Kustec Lipicer v imenu SMC napovedala podporo spremembam. Za to so se v stranki po njenih besedah odločili, da okrepijo javno šolstvo, ki da je temelj socialne države. V SMC si po njenih besedah prizadevajo, da se sistem javnega izobraževanja obogati, hkrati pa da država omogoči primerne pogoje tistim, ki si v okviru zasebnega izobraževanja želijo drugačnih vsebin in si lahko to tudi privoščijo. Predlagana sprememba ustave po njeni oceni to omogoča.
Po oceni Matjaža Hana je predlog, ki je nastal na podlagi usklajevanj pri Brglezu, kompromisni predlog, ki ga bodo v SD podprli. Za to so se odločili, ker ocenjujejo, da zdajšnje besedilo 57. člena ustave dopušča različne interpretacije, kar sta po njegovih besedah pokazali tudi dve odločbi ustavnega sodišča - v eni je ustavno sodišče odločilo tako, v drugi drugače.
Iz enakih razlogov sta podporo predlogu spremembe ustave napovedali Marjana Kotnik Poropat (v imenu DeSUS) in Alenka Bratušek (v imenu dveh poslank Zavezništva). Slednja je ob tem poudarila, da predlagane spremembe nikomur nič ne jemljejo.
Matej T. Vatovec (Levica) pa je dejal, da je predlog treba sprejeti, "če želimo ubraniti javno šolstvo". "Treba je jasno določiti, da se zasebne šole ne morejo financirati iz javnega denarja na škodo javnih šol," je dejal in dodal, da si bodo v nadaljevanju prizadevali, da bo sprememba ustave to izražala.
