Kot je pojasnila, metoda ni nova, je pa v zadnjem desetletju doživela revolucionaren razvoj. Njeni začetki segajo v 70., 80. leta prejšnjega stoletja, ko so danes objavljeni Nobelovi nagrajenci Jacques Dubochet, Joachim Frank in Richard Henderson začeli razvijati tehnike, ki omogočajo, da lahko z elektroni gledamo biološke molekule.
"Tehnično so razvili, kako lahko gledamo pod pogoji, ko vzorec zamrznemo in s tem manj uničimo biološke vzorce. Zdaj lahko gledamo, kako so molekule sestavljene na atomski ravni, velike skupke, fleksibilne delce, zgradbo organel v celicah, torej ogromno stvari, ki jih z drugimi komplementarnimi metodami strukturne biologije ne moremo," je še povedala Podobnikova. Dejala je, da gre za eno od metod, s katerimi gledamo struje molekul, dragocena pa je, ker daje pomembne dodane vrednosti.
"Ta metoda je bila uporabljena tudi pri raziskavah, ki so bile v preteklosti že nagrajene z Nobelovo nagrado, kot je bil na primer ribosom pred leti," je ponazorila Podobnikova.
Revolucionaren razvoj je krioelektronska mikroskopija po njenih besedah dosegla v zadnjem času s tehničnim razvojem načinov priprave vzorca, detektorjev, mikroskopa in programov za procesiranja podatkov. "To področje se zdaj razvija praktično na mesečni ravni in omogoča vpogled v molekule, ki jih prej nismo mogli gledati," je še pojasnila vodja odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.
