Nobelovo nagrado za fiziko so letos dobili trije znanstveniki iz ZDA za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov, in sicer Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne.
Gravitacijske valove je leta 1916 v svoji splošni teoriji relativnosti napovedal Albert Einstein. Lani pa je znanstvenikom, zbranim okrog letošnjih nagrajencev, uspelo tudi dokazati obstoj teh valov. Odkritje je obveljalo za senzacijo in so mu že takrat napovedovali Nobelovo nagrado. Da je odkritje "pretreslo svet", je ob objavi imen letošnjih nagrajencev dejal tudi vodja švedske kraljeve akademije znanosti Goran K. Hansson.
Za to je po mnenju znanstvenice Andreje Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici več razlogov. "Po mojem mnenju je najbolj dih jemajoče dejstvo, da jim je uspelo izmeriti tako majhna nihanja prostora," je Gombočeva pojasnila za STA.
Znanstveno je to odkritje po njeni oceni izjemnega pomena, saj je pokazalo, da je Einsteinova splošna teorija relativnosti pravilna. Poleg tega je prva detekcija 14. septembra 2015 razkrila še to, da v vesolju obstajajo pari črnih lukenj, kar so znanstveniki sicer domnevali, niso pa za to imeli dokazov.
Obstoj gravitacijskih valov je torej teoretično napovedal že Albert Einstein, in sicer na podlagi enačb, ki jih je dajala njegova splošna teorija relativnosti. Ko je izračunal, kako majhen bi bil vpliv gravitacijskih valov, je menil, da jih ne bo mogoče eksperimentalno detektirati. A z dolgoletnim trudom velikega števila strokovnjakov v kolaboraciji LIGO (Laser Interferometer Gravitional-Wave Observatory) jim je leta 2015 vendarle uspelo, je navedla Gombočeva.
Odkritje sicer nima neposrednega vpliva na vsakdanje življenje ljudi, seveda z izjemo navdušenja nad tako spektakularnimi uspehi pri tistih, ki se zanimajo za znanost, je priznala znanstvenica. Je pa po njeni oceni pomembno za razvoj znanosti, saj je bila neposredna detekcija gravitacijskih valov "sveti gral sodobne fizike že vrsto desetletij".
Hkrati pa odkritje odpira nov način opazovanja oz. novo "okno" v vesolje. V astronomiji obeležuje začetek t. i. "multi-messenger" astronomije. Ta zajema opazovanje vesolja in dogodkov v njem s pomočjo vseh štirih vrst "vesoljskih glasnikov": svetlobe, kozmičnih delcev, nevtrinov in sedaj še gravitacijskih valov.
Gravitacijske valove si je sicer mogoče predstavljati kot nekakšno nihanje ali valovanje prostora. Kadar skozi določeni del vesolja potuje gravitacijski val, se prostor tam izmenično širi in krči. V eni smeri se skrči - razdalje se zmanjšajo, v smeri, ki je pravokotna na to smer, pa se raztegne - razdalje se povečajo, in nato obratno. So pa ti raztezki in skrčki izjemno majhni, je še pojasnila Gombočeva.