Aktivno državljanstvo nista le redno udeleževanje volitev in spremljanje političnega dogajanja, pač pa veliko več kot to. Zajema vsesplošno delovanje mladih državljanov na različnih področjih za splošno družbeno korist, ugotavljajo v Mladinskem svetu Slovenije (MSS). Predsednik MSS Tin Kampl je za STA poudaril: "S participacijo mladih večamo kakovost demokratičnega sistema ter zagotavljamo višjo legitimnost politike in sprejetih političnih odločitev."
Da je aktivnost mladih pomembna za celotno družbo, se je v pogovoru za STA strinjala tudi predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. Mladi se morajo zavedati, da imajo vse odločitve, ki se sprejemajo danes, vpliv tudi na njihovo življenje zdaj in v prihodnosti.
"Le s političnim organiziranjem in aktivizmom lahko delujemo v smeri preseganja družbe, ki po nujnosti proizvaja določena protislovja in temelji na globokem izkoriščanju, zato se nam zdi pomembno, da se mladi na tem področju udejstvujemo z vso vnemo," pa so prepričani v študentskem društvu Iskra.
Mladi aktivni, a ne v konvencionalnih oblikah participacije
Mladi niso homogena skupina. Ogromno mladih je angažiranih, a tega družba modra včasih ne zna videti, očitke o pasivnosti mladih ovrže Jarčeva. Če mladi pišejo grafite, je to participacija. Če so aktivni prostovoljci, s tem kažejo, da jim nekaj v družbi ne odgovarja in da želijo te izzive nasloviti.
Mladi v Sloveniji so pojasnilih Kampla pasivni predvsem v konvencionalni politični participaciji, medtem ko so veliko bolj aktivni v drugih oblikah. Na upad konvencionalne politične participacije, zagotovo vpliva na to, da ni zaupanja v politični sistem med mladimi in političnimi odločevalci, predvsem zaradi neučinkovitosti, ki je prisotno v političnih procesih in negative percepcije politike v očeh javnosti, meni Kampl.
Mladim približati politiko in jih opolnomočiti za aktivno življenje v družbi
"Mladi se čutijo, da jih politika ne zanima, ampak tudi zato, ker jih politika ne naslavlja. Če že, pa se mlade izrablja za nabiranje političnih točk," je ostra Jarčeva. Politika mora začeti naslavljati teme, ki so na strani mladih in jim prisluhniti, mladi pa morajo najti načine, da bodo uspeli to uspešno zagovarjati: "Če bi ustvarili polje, ki bi mladim dalo možnost soodločanja z vsemi pristojnostmi - tudi s kadrovskimi in finančnimi resursi, bi mladi veliko idej tudi implementirali."
Po mnenju predsednika MMS bi mlade s teoretičnimi znanji in praktičnimi izkušnjami morali opolnomočiti že v izobraževalnem sistemu in čim prej vključiti v odločevalske procese. Zato MSS predlaga znižanje starosti za pridobitev volilne pravice na 16 let. Hkrati pa je po Kamplovih besedah obstoječe kanale treba prilagoditi mladim, predvsem z uvedbo elektronskih volitev in na volilne liste uvrstiti t.i. mladinske kvote, ki bodo zagotavljale večjo reprezentativnost mladih.
Tudi v Iskri so za STA poudarili, da je pri spodbujanju mladih k politični participaciji ključnega pomena izobraževanje: "Če hočemo družbene probleme reševati, jih moramo biti najprej sposobni prepoznati ter nato tudi razumeti." Ključno se jim zdi mlade opolnomočiti za sodelovanje v političnem diskurzu.
Organiziranje ključno za doseganje ciljev
Izkušnje so pokazale, da pri aktivaciji mladih igra bistveno vlogo organiziranje, saj lahko le stabilna in stalna organizacija ohrani kontinuiteto političnega aktivizma, še opažajo v Iskri. "V takšni organizaciji se lahko do družbe bolj kritični posamezniki povežejo in sistematizirajo svoj način aktivizma, razvijejo politično misel in kritiko sistema," so dejali. Upajo, da mladi s tem tudi širijo zavest, da se življenje ne začne po študiju, ampak da morajo ukrepati vedno, ko le lahko, saj zakonske spremembe in trendi že vplivajo na kvaliteto življenj vseh.
V sindikatu Mladi plus aktivni naslavljajo probleme mladih, kot so področje pripravništev, brezposelnosti, prekarnih oblik dela in kršitev delovne zakonodaje. "S temi akcijami smo izpostavili tisto, kar mladi živijo vsak dan, zato je bil tudi odziv mladih velik. Če se naslovi realne probleme, se bodo mladi tudi odzvali in se bili pripravljeni izpostaviti," je pojasnila Jarčeva. Predvsem mladi, ki so v socialno šibkem položaju, pogosto mislijo, da so v tem sami, a realnost kaže drugo sliko. V sindikatu odpirajo prostor, kjer se mladi srečajo in ugotovijo, da lahko skupaj naslovijo težave in poiščejo do rešitev.
Avgusta so v MSS začeli s kampanjo Partycipiraj, s katero mlade spodbujajo k družbeni aktivaciji. Mlade predvsem prek družbenih omrežij nagovarjajo na drugačen in neobremenjen način, iščejo pristope, ki jih bodo mladi razumeli in posvojili ter jih spodbujajo, da dobijo vpogled v politične procese, je pojasnil Kampl. Oktobra pa v MSS pripravljajo tudi soočenje predsedniških kandidatov z mladimi, kjer bodo kandidatom lahko sami postavili vprašanja.
