Udeležence je uvodoma pozdravil direktor ARRS Jozsef Györkös, ki je izpostavil, da je namen projekta Odlični v znanosti predvsem popularizacija znanosti. Cilj je, da bi s predstavitvami dosežkov relativno zapletene stvari podali na način, ki bo zanimiv in razumljiv za širšo javnost ter ki bo spodbudil zanimanje in vedoželjnost občinstva.
V nadaljevanju dogodka je šest slovenskih raziskovalcev in raziskovalk predstavilo dosežke s področja biotehniških ved. Izbor dosežkov je opravil znanstvenoraziskovalni svet za biotehniške vede, ki mu predseduje Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Znanstvenik Miha Krofel je predstavil dosežek s področja ukrepov za preprečevanje napadov zveri na domače živali. V prestižni znanstveni reviji so raziskovalci na to temo objavili pregleden članek, ki je pokazal, da upravljavske prakse v Severni Ameriki in Evropi pogosto temeljijo na nepreverjenih ali neučinkovitih metodah.
Tomislav Levanič je predstavil dosežek s področja gozdarstva. Raziskovalci so s pomočjo metod modeliranja uspeli izluščiti klimatske informacije v branikah in rekonstruirati klimo v preteklosti ter s tem pridobili informacije o preteklem odzivu in odzivnih sposobnostih dreves. To bo gozdarjem v pomoč pri načrtovanju ustreznega gospodarjenja z gozdom, družbi pa bo zagotovilo številne koristne in pomembne funkcije gozda tudi v prihodnje.
Raziskavo s področja znanosti mesa, ki naslavlja problematiko kirurške kastracije pujskov, je predstavil znanstvenik Martin Škrlep. Sektor prašičereje v Evropski uniji to tradicionalno rejsko metodo, ki se izvaja zaradi preprečevanja neprijetnega vonja mesa, ukinja. To pa predstavlja težave zaradi spremenjenih lastnosti surovine za nadaljnjo predelavo, še posebej za proizvode višje kakovosti, kot so pršut in druge tradicionalne mesnine.
V raziskavi, ki jo je predstavila Maja Mikulič Petkovšek, so raziskovalci in raziskovalke preučevali razlike v vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, skupnih fenolov in antioksidativne aktivnosti med tremi različnimi vrstami bezga ter sedmimi medvrstnimi križanci. Izsledke študije je mogoče uporabiti v žlahtniteljske namene pri pridobivanju novih sort ter tudi v prehranski in farmacevtski industriji pri izdelavi proizvodov iz bezgovih plodov in cvetov.
O zdravljenju tumorjev z elektrokemoterapijo in gensko terapijo pri psih je spregovorila Nataša Tozon. Terapiji sta se za zdravljenje tumorjev pri psih izkazali kot uspešni in varni, kar je predvsem spodbudna pri tumorjih, ki so preveliki za kirurško odstranitev ali ki se na kemoterapijo ne odzovejo.
Biotehnologinja Ines Mandič Mulec pa je predstavila raziskavo, ki prvič razkrije molekularne mehanizme sorodstvenega razlikovanja. Poznavanje mehanizmov je pomembno za razvoj naprednejših biognojil, odkrivanje novih protimikrobnih učinkovin ter za razumevanje dinamike bakterijskih populacij v mikrobiomih rastlin, živali in človeka.
Petkov otvoritveni dogodek projekta Odlični v znanosti 2017 je bil hkrati vključen tudi v program Evropske noči raziskovalcev, pri organizaciji pa je ARRS sodelovala z Univerzo v Mariboru, ki je partnerica v slovenskem konzorciju programa.
V okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti se bo sicer skupno zvrstilo šest dogodkov, ki so namenjeni predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti. Ostali dogodki se bodo oktobra odvili na različnih lokacijah v Ljubljani ter v Novem mestu.
V Ljubljani bo 2. oktobra potekala predstavitev dosežkov s področja medicine, 4. oktobra bo sledila predstavitev dosežkov s področja humanistike in družboslovja, 10. oktobra pa bodo v ospredju dosežki s področja tehnike. Dosežki s področja naravoslovja bodo predstavljeni na dveh dogodkih. Prvi bo 16. oktobra v Ljubljani, drugi pa 18. oktobra v Novem mestu.
Odlični v znanosti je projekt, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.
