Glavna skrb novega rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča v štiriletnem mandatu (2017-2021) bo tako ne samo zagotavljanje boljših finančnih in prostorskih pogojev za delo, temveč tudi ustvarjalnih odnosov med vsemi člani akademske skupnosti.
Ob nastopu nove funkcije se bo Papič sicer najprej, kot je pojasnil za STA, podrobneje seznanil z delom služb na rektoratu. V oktobru je predvidenih več delovnih sestankov v okviru različnih mednarodnih združenj univerz, pripraviti morajo načrt dela za naslednje leto, je naštel Papič, ki pričakuje tudi začetek pogajanj glede stabilnejšega financiranja v skladu s sprejeto novelo zakona o visokem šolstvu.
Glede na ključno vlogo univerze pri razvoju družbe in ob dejstvu, da je znanje velika konkurenčna prednost Slovenije, bo zahteva po povečanju finančnih sredstvih za znanost in visoko šolstvo po Papičevih navedbah zagotovo stalnica. Načeloma je to zapisano tudi v državnih razvojnih strategijah.
"Večkrat sem že izpostavil, da je Univerza v Ljubljani odlična univerza. Kljub težkim finančnim razmeram v zadnjem mandatu je nenehno napredovala. Prepričan sem, da je v dobrem stanju, naloga novega vodstva pa je, da izkoristi ugodne gospodarske razmere in naredi nov odločen razvojni korak naprej," je zatrdil Papič.
Tudi odhajajoči rektor Svetlik je prepričan, da je, kljub dobremu delu, še vedno možno izboljšanje na vseh področjih. To bo tudi naloga prihajajočega vodstva, je dejal in dodal, da so morali v zadnjih letih predvsem izvajati povečan obseg programov z manj sredstvi, v notranje razmere univerze pa so se vse bolj vmešavali državni uradniki.
Svetlik med največje uspehe svojega štiriletnega mandata (2013-2017) šteje večjo vpetost ljubljanske univerze v mednarodno okolje. Tako so za 45 odstotkov povečali število tujih študentov na izmenjavi, število stalno vpisanih tujih študentov je naraslo za skoraj 25 odstotkov, za 17 odstotkov je višje tudi število tujih profesorjev in raziskovalcev. Število mednarodnih projektov so povečali za skoraj deset odstotkov, njihovo vrednost za dvajset.
Med drugim so vrednost projektov sodelovanja z gospodarstvom povečali za deset odstotkov, citiranost objavljenih del za kar polovico, dvakrat več, kot so si zastavili. Univerza je sprejela nov statut in utrdila univerzo kot skupnost akademskega in strokovnega osebja ter študentov. Vzpostavili so dobro delujoč sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti, je navedel.
Ne glede na finančno podhranjenost pa so v teh letih, kot je spomnil Svetlik, vlagali tudi v infrastrukturo. Tako so zaključili izgradnjo fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko, zgradili nove prostore na medicinski fakulteti in začeli urejati prostore za potrebe treh umetniških akademij. Izvedli so še energetsko sanacijo filozofske in ekonomske fakultete ter prenovili fakulteto za socialno delo.
Univerzo je pod Svetlikovim vodstvom zaznamovala tudi vrsta procesov, kot denimo afere z astronomskimi honorarji nekaterih profesorjev. O tem Svetlik pravi: "Takratno situacijo smo začeli nemudoma urejati. Na podlagi ugotovitev, da ne obstajajo zadovoljive notranje kontrole izogibanja konfliktov interesov pri potrjevanju izplačil nosilcem projektov in da nimamo sistemsko urejenih postopkov v primeru dela izven univerze, smo spremenili statut in sprejeli pravilnika o upravljanju s pravicami industrijske lastnine ter o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven univerze".
S slednjim so določili osnovne okvire ugotavljanja okoliščin, v katerih se lahko znajdejo zaposleni in lahko privedejo do nasprotja interesov. V Razvojni sklad univerze se med drugim vplačujejo tudi prispevki od sredstev, ki so namenjeni avtorskim oz. pogodbenim honorarjem, ter prispevek od dela izven univerze.
Svetlik je prepričan, da so na ugled univerze bolj kot afera z omenjeni honorarji vplivali njeni uspehi, tako študentov kot raziskovalcev in drugih sodelavcev. Da delajo kakovostno, Svetlik ponazori s podatkom, da se ljubljanska univerza uvršča med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu. V tem času so po njegovih navedbah prejeli vrsto vabil najuglednejših univerz v Evropi in svetu za sklenitev strateškega sodelovanja.
Ko bo zapustil rektorat, se bo Svetlik, kot pravi, ukvarjal z različnimi stvarmi. "Deloma bom upokojen, dogovorjen pa sem tudi za izvedbo enega predmeta in sodelovanje v mednarodnem projektu na fakulteti za družbene vede," je dejal in dodal, da je prejel vabila za pisanje člankov in knjig ter predavanja v tujini.
