Odbor je imel danes najprej 34. redno sejo, na kateri je skupaj s odborom za kulturo obravnaval poročilo Varuha človekovih pravic RS. Nato je sledila 35. redna seja, na kateri je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog zakona za urejanje položaja študentov, tej pa še v začetku septembra prekinjena 33. redna seja, na kateri obravnava novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Z njo želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča za 100-odstotno financiranje javnih programov zasebnih osnovnih šol. A je moral obravnavo novele že po petih minutah prekiniti, saj se je začela seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tako tudi danes glede novele ni sprejel nobene odločitve.
Je pa, kot rečeno, odbor danes za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), zanjo pa ga je v DZ vložil poslanec SMC Milan Brglez. Zakon posega v šest drugih zakonov, njegov glavni namen pa je sprostitev določenega dela varčevalnih ukrepov za dijake in študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).
Pri glasovanju o posameznih dopolnilih in členih so poslanci prvotno predlagani predlog zakona nekoliko oklestili, in sicer na način, da niso sprejeli predlaganega povišanja subvencije, ki jo za subvencionirano študentsko prehrano nameni država. Prav tako niso potrdili predloga, da se možnost koriščenja študentskih bonov podaljša do 22. ure, se pa naj bi podaljšala do 21. ure. Pri tem je bilo najprej na mizi dopolnilo, da se možnost koriščenja bonov sploh ne podaljša, po razpravi pa so poslanci potrdili predlog Janka Vebra (SD), da se podaljša do 21. ure.
Predlog je sprva predvideval tudi vrnitev višine posebne osebne olajšave, do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju začasnega in občasnega dela, in sicer na raven pred Zujfom, a naj bi to zdaj uredili z novelo zakona o dohodnini.
S predlogom, kot je bil danes oblikovan na odboru, naj bi bilo dijakom in študentom omogočeno koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar največ do konca šolskega leta, v katerem dopolnijo 26 let, status prejemnikov sredstev po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa bi se izenačil z drugimi javno financiranimi štipendijami.
Študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje, bi zakon omogočil pridobitev dodatka s prvim dnem meseca, ki sledi nastanku spremembe, status študenta pa ne bi več prenehal z dnem diplomiranja, ampak z iztekom študijskega leta, v katerem je študent diplomiral. Pri tem bi se imel študent možnost statusu tudi odreči.
V razpravi so sicer v SDS, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev opozarjali, da je predlog precej okleščen glede na prvotni predlog, a pri tem ni bilo slišati napovedi, da ga zaradi tega ne bi podprli. V koaliciji pa so menili, da je predlog, takšen kot je, to, kar je trenutno mogoče ponuditi.
V ŠOS so v izjavi za javnost po seji odbora izrazili zadovoljstvo, da je zakon na odboru dobil podporo in da je bil vanj vključen večji del zakonskih predlogov, ki so jih podali. Pričakujejo pa, da bodo tudi ostale predlagane rešitve v bližnji prihodnosti sprejete v okviru drugih vladnih zakonskih predlogov in upoštevane ob odpravi varčevalnih ukrepov.
