Kot je dodala ministrica za izobraževanje, znanost in šport, brez sodelovanja socialnih partnerjev ne bo mogoče preoblikovati projekta prenove poklicnega izobraževanja v sistem, ki bo deloval. "Danes imamo nekaj čez 50 vajencev v različnih programih, ki se praktično usposabljajo. Z naslednjim letom bomo že razširili tudi ne le posamezne poklice, ampak tudi šole, ki bodo želele vpeti v svoj programe še več praktičnega usposabljanja, da se število vajencev postopoma dviguje," je dejala v izjavi za javnost.
Pri tem je kot izjemno pomembno izpostavila ozaveščanje in promocijo vajeništva. Spomnila je, da so v dialogu s socialnimi partnerji poleg zakona o vajeništvu pripravili tudi projekt Prenova poklicnega izobraževanja v letih 2016-2021, v katerega bo ministrstvo vložilo 2,7 milijona evrov, evropski skladi pa 28,4 milijona evrov.
Elido Bandelj iz centra za poklicno izobraževanje je pojasnil, da je konferenca namenjena širši javnosti s predstavitvijo prehojenih faz v kontekstu ponovnega uvajanja vajeništva. "Sodelovanje s socialnimi partnerji je lahko samo še boljše, saj so že doslej izkazovali pripravljenost za skupno usposabljanje mladih za potrebe trga dela, je dejal. Ob tem je navedel, da bodo gosti iz Avstrije, Danske in Švice podali različne primere dobrih praks.
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa so po besedah Branka Meha malce razočarani, ker se je letos v vajeništvo vpisalo le 53 učencev v celi Sloveniji. "Računamo, da se bo to stanje do leta 2021 izboljšalo, da bo dobilo slovensko gospodarstvo kakovosten poklicno izobražen kader," je poudaril in spomnil na zgodbo direktorja BWM, ki je začel delati kot vajenec in končal kot doktor strojništva, ki vodi podjetje z več kot 7000 zaposlenimi.
V imenu Gospodarske zbornice Slovenije, ki je naklonjena vajeništvu, je Boštjan Gorjup rekel, da si bodo prizadevali, da se "sistem sočasnega in praktičnega usposabljanja v podjetjih nadaljuje tudi na višjih ravneh izobraževanja".
Joachim James Calleja iz Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) je poudaril pomembnost sodelovanja s socialnimi partnerji in dejal, da smo na področju vajeništva na pravi poti. Verjame, da bo Slovenija primer dobre prakse na tem področju za ostale države. Kot je poudaril, sistema ni mogoče zgolj kopirati od drugih držav, temveč je potrebno najti rešitve, ki upoštevajo specifičen kontekst posamezne države.
Konferenca se nadaljuje z delavnicami.
