Kot so za STA povedali na nacionalni agenciji CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji, ki skrbi za program Erasmus+, se število študentov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino, iz leta v leto povečuje. V študijskem letu 2013/2014 je bilo tako na izmenjavi v tujini 1792 študentov, v študijskem letu 2014/2015 1987, v študijskem letu 2015/2016 pa že 2090. Istočasno je bilo v študijskem letu 2015/2016 pri nas na izmenjavi 2400 tujih študentov, pravijo.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer v svojem nedavno objavljenem mednarodnem zborniku kazalnikov v izobraževanju v 35 državah članicah ugotavlja, da je bil delež tujih študentov, ki so se leta 2015 vpisali na študij v Sloveniji, le triodstoten, kar da je daleč pod povprečjem OECD, ki je leta 2015 znašalo 11 odstotkov, v 22 državah EU pa 12 odstotkov. Istočasno zbornik ugotavlja, da je bilo leta 2015 tako ali drugače v Sloveniji v izmenjavo vključenih 2,7 odstotka domačih in tujih študentov.
Precej študentov se sicer za izmenjavo ne odloči zato, ker programi na tujih fakultetah niso povsem kompatibilni s programi na matični fakulteti, zaradi česar se pogosto zgodi, da morajo po vrnitvi iz izmenjave opravljati obveznosti na matični fakulteti za nazaj. Na CMEPIUS na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi se to spremenilo, odgovarjajo, da je čar izmenjave prav v različnosti študijskih programov ter v tem, da je študent deležen vsebin, ki jih na domači fakulteti nima na voljo. "Glede na to, da v programu sodeluje 33 držav in več kot 4000 visokošolskih institucij, bi bilo utopično pričakovati, da bi bili programi v celoti kompatibilni. Študent naj skupaj s svojim Erasmus koordinatorjem iz kataloga predmetov gostiteljske visokošolske institucije že pred začetkom izmenjave izbere tiste, ki mu bodo po uspešnem zaključku izmenjave doma zagotovo priznane," svetujejo.
Kot je za STA povedal stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+, sicer evropski poslanec Milan Zver (SDS/EPP), je bilo do zdaj v program Erasmus+ tako ali drugače vključenih že okoli devet milijonov ljudi. Mladi, pa tudi drugi, ki se vključijo v program, po njegovih besedah veliko bolj konkurenčni na trgu dela in so na sploh uspešnejši pri svojih karierah: "Tako kažejo raziskave." Prav tako so po besedah Zvera veliko bolj vključeni v družbo, "pogosteje denimo hodijo na volitve". "Slednje pomeni, da program prinaša konkretne koristi za tiste, ki se udeležujejo programa, prav tako pa tudi za same univerze in celotno družbo," dodaja.
Poleg študentov so v "izmenjavo" že od nekdaj vključeni tudi profesorji. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podatka o tem, koliko slovenskih profesorjev predava na fakultetah v tujini, ter obratno, koliko tujih profesorjev predava pri nas, nimajo oziroma imajo o tem le delne podatke. Iz projektov, ki jih financira ministrstvo, je razvidno, da je v obdobju od aprila 2016 do 2018 na tujih univerzah gostovalo 89 slovenskih profesorjev, za kar je ministrstvo namenilo nekaj več kot milijon evrov. Po podatkih statističnega urada je bilo sicer leta 2015 v Sloveniji 5480 visokošolskih učiteljev.
Na drugi strani je v obdobju od oktobra 2016 do konca letošnjega junija pri nas krajši ali daljši čas gostovalo 358 tujih profesorjev, za kar je ministrstvo preko projektov namenilo nekaj več kot 1,8 milijona evrov.
Po podatkih Univerze v Ljubljani je lani v študijskem procesu na ljubljanski univerzi sodelovalo 519 tujih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, v okviru izmenjalnih programov pa je v tujino na izmenjavo odšlo 428 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev univerze.
"Število sodelujočih tujih učiteljev brez redno zaposlenih je glede na domače blizu 20 odstotkov. Bi si pa na Univerzi v Ljubljani seveda želeli, da bi tuji profesorji predavali v še večjem obsegu in da bi povečali število zaposlenih tujcev na naši univerzi," so pojasnili. Pri tem so dodali, da imajo pri zaposlovanju tujih profesorjev precej administrativnih ovir ter velike razlike v plačah, ki večinoma za uveljavljene tujce niso zanimive.
Med drugim tudi v želji, da bi k nam privabili še več tujih profesorjev in študentov, je ministrstvo pred časom pripravilo novelo zakona o visokem šolstvu, po kateti bi lahko predavanja na slovenskih fakultetah potekala tudi zgolj v angleščini, a je bil pozneje ta člen zaradi precejšnjega nasprotovanja stroke ob sprejemanju novele v DZ umaknjen. A na ministrstvu se, kot pravijo, želji po več predavanjih v tujem jeziku na fakultetah še niso odrekli.
"O spremembi člena, ki zadeva učni jezik, na ministrstvu razmišljamo, saj pridobivamo pozive s strani različnih deležnikov o spremembi omenjenega člena. Ker pa so bila ob zadnji predlagani spremembi mnenja deljena, želimo v javnost predlagati tako spremembo člena, ki bo prejela soglasje strokovne javnosti," so povedali za STA.
