Med štipendijami za študente so najbolj pogoste državne štipendije. Lani so jih podelili 15.823, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Državne štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje. Njihova višina je odvisna od povprečnega dohodka v študentovi družini in za študente znaša od 70 do 190 evrov mesečno. Štipendistu pa ob tem pripadajo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami.
Za najuspešnejše študente, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, so na voljo Zoisove štipendije. Lani so jih študentom podelili 2288. Zoisova štipendija za študente znaša 140 evrov, za izobraževanje v tujini pa 280 evrov. K štipendiji se lahko dodelita tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.
Kadrovske štipendije, ki jih upravičencem dodeljujejo delodajalci, sofinancira pa jih država, pa so namenjene za pomoč študentom, da pridejo do ustrezne izobrazbe, ki omogoča njihovo večjo zaposljivost. Njihova višina ni fiksno določena, ne smejo pa biti nižje od državnih štipendij, so pojasnili na spletnih straneh ministrstva za delo. Po njihovih podatkih so lani podelili 267 kadrovskih štipendij. Sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, sofinanciranje pa dodelijo v višini 50 odstotkov kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 odstotkov minimalne plače.
Za subvencionirano študentsko prehrano lani več kot 12,5 milijona evrov
Ministrstvo za delo je lani namenilo tudi več kot 12,5 milijona evrov za subvencionirano študentsko prehrano, leta 2015 nekaj manj kot 13 milijonov evrov, letos v prvih šestih mesecih pa nekaj več kot sedem milijonov evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bilo povprečno mesečno število koristnikov študentske prehrane letos v prvi polovici leta nekaj več kot 50.000, lani okoli 47.500, leta 2015 pa 51.000.
S subvencijo država subvencionira del obroka pri ponudnikih študentske prehrane, izbranih na javnem razpisu, in sicer v višini 2,63 evra za obrok. Študent lahko dnevno koristi največ dve subvenciji, in sicer od 8. do 20. ure, subvencije pa ni mogoče koristiti od 15. julija do 15. avgusta. Na območju Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je bilo v polovici leta 2017 na voljo okoli 300 ponudnikov študentske prehrane, na območju Študentske organizacije Univerze v Mariboru okoli 200, na območju Študentske organizacije Univerze na Primorskem pa 45.
Z novim študijskim letom višja subvencija za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih
Študenti lahko pridobijo tudi pravico do subvencije za bivanje v javnem ali zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali pri zasebniku. Mesečna subvencija je doslej znašala 19,50 evra za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih in 32 evrov za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih. S študijskim letom 2017/18 pa se subvencija za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih dviguje na 21,50 evra, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Subvencija za bivanje se sicer izključuje z dodatkom za bivanje k štipendijam. Koliko študentov je v minulem študijskem letu koristilo subvencijo za bivanje, še ni znano, saj na ministrstvu podatke še zbirajo. So pa pojasnili, da je bilo v študijskem letu 2015/16 podeljenih 2072 subvencij pri zasebnikih ali zasebnih domovih in 10.310 subvencij v javnih študentskih ali dijaških domovih.
Za subvencionirano bivanje je bilo v študijskem letu 2015/16 namenjenih 2,87 milijona evrov, od tega za zasebnike in zasebne študentske domove nekaj več kot 600.000 evrov, in še dodatnih 214.000 evrov za delovanje pisarn za študentske domove. Po njihovih navedbah število študentov, ki koristijo subvencijo za bivanje, upada zaradi manjših generacij in večje kontrole nad upravičenostjo pravic.
Študenti imajo tudi možnost subvencioniranih prevozov, na voljo jim je enotna subvencionirana vozovnica integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki jo lahko uporabljajo za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in mestnim avtobusom. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je denimo marca letos enotno vozovnico uporabljajo 34.321 študentov.
Do enotnih vozovnic so upravičeni tudi dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih, ministrstvo za infrastrukturo je za subvencioniranje prevoza vseh upravičencev ter za koncesije za javni linijski prevoz potnikov lani namenilo približno 39,7 milijona evrov.
