Po besedah Zorenčeve je naloga delodajalcev, da štipendiste v času izobraževanja vključujejo v delovni proces in jih po zaključku izobraževanja zaposlijo najmanj za eno leto. Eden glavnih ciljev sheme je mladim omogočiti zaposlitve v savinjski regiji ter jim finančno olajšati študij, delodajalce pa prav tako nekoliko finančno razbremeniti.
Regijska štipendijska shema temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter delodajalci in mladimi, dijaki in študenti. Izvaja se na območju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statističnih regijah, v savinjski regiji je nosilec Razvojna agencija savinjske regije.
Zorenčeva je tudi dejala, da delodajalci prijavitelji v vlogi opredelijo poklice, ki jih želijo štipendirati. Pri tem se lahko odločijo, ali želijo potrebe po kadrovskem štipendiranju javno objaviti, kajti delodajalci lahko tudi sami razpisujejo proste kadrovske štipendije. Če se odločijo nameniti štipendijo dijaku ali študentu v okviru sheme, jim država približno polovico celotnega zneska povrne. Višino štipendije določi delodajalec sam znotraj vnaprej določenega razpona, od 220 do 480 evrov mesečno.
Delodajalec mora štipendijo nakazovati redno, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, po koncu izobraževanja dijaka ali študenta zaposliti vsaj za leto dni, v času študija pa mu nuditi tudi vsakoletno izobraževanje v podjetju. Dijak ali študent pa mora napredovati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega prejema kadrovsko štipendijo, opraviti delovno prakso pri delodajalcu v trajanju najmanj 160 ur v vsakem šolskem ali študijskem letu, uspešno zaključiti izobraževalni program, za katerega prejema kadrovsko štipendijo, nato pa se pri delodajalcu zaposliti najmanj za eno leto.
Eden glavnih ciljev regijske štipendijske sheme je, da mladi ostanejo v regiji in se tukaj zaposlijo, je še dejala Zorenčeva.
