S publikacijo Pogled na izobraževanje - Education at a glance Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponuja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD in partnerskih državah. Podatki za Slovenijo so pridobljeni z raziskavo OECD o znanjih in spretnostih odraslih, ki se je v Sloveniji odvijala leta 2015.
Med drugim je iz nje razviden padec izdatkov za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014. "Velikost deleža sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšala najbolj v vseh državah OECD," opozarjajo na ministrstvu za izobraževanje. Slovenija je namreč leta 2010 za izobraževanje namenila 10,1 odstotka javnih izdatkov, štiri leta pozneje pa 8,7 odstotka in je bila precej pod povprečjem držav OECD, ki je znašalo 11,3 odstotka.
Po drugi strani je naraščala vključenost otrok v vrtce, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu po vključenosti dvoletnikov v predšolsko vzgojo (višji delež imajo le še Švedska, Danska, Norveška in Islandija), vendar prednost do leta pred šolanjem izgubi, saj je delež vključenih petletnikov pod povprečjem držav OECD in EU.
Po podatkih iz zbornika so oddelki v osnovnih šolah v Sloveniji manj številčni, kot so v povprečju oddelki v državah OECD (za dva učenca v prvih dveh triletjih in tri učence v tretjem triletju), medtem ko je število otrok na učitelja primerljivo z povprečjem OECD. Razmerje izrazito odstopa le v zadnjem triletju osnovne šole, kjer je bilo v letu 2015 na enega učitelja v Sloveniji osem otrok, v državah OECD pa v povprečju 13 otrok.
Podatki o zakonsko določeni neposredni učni obveznosti učiteljev kažejo, da imajo slovenski učitelji v osnovni in srednji šoli manj ur letne neposredne učne obveznosti kot v povprečju njihovi kolegi v OECD. So pa nasprotno slovenske vzgojiteljice veliko več v igralnicah, kot je povprečje njihovih kolegic v tujini (za skoraj četrtino več).
Še vedno velja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami več mladih zaključi srednješolsko izobraževanje, več kot 90 odstotkov diplomantov srednješolskega izobraževanja pa je starih manj kot 25 let. Bolj pogosto kot njihovi vrstniki v tujini se dijaki v Sloveniji odločajo za izobraževanje po programih strokovnega in poklicnega izobraževanja, manj pogosto pa za splošno izobraževanje.
Raven izobrazbe med mladimi se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih izrazito povišala. Od leta 2005 do leta 2016 se je delež starih od 25 do 34 let s pridobljeno terciarno izobrazbo s 25 odstotkov povišal na 43 odstotkov, Slovenija pa je tako dosegla povprečje OECD in presegla povprečje EU, kažejo podatki. Hkrati se je zmanjšal delež tistih, ki niso dosegli srednješolske izobrazbe, in sicer s 15 na šest odstotkov.
Področje znanosti, tehnologije, tehnike in matematike v Sloveniji pritegne več zanimanja študentov kot v povprečju v OECD in EU, v primerjavi z drugimi državami pa je bilo glede na podatke o prvič vpisanih v letu 2015 še posebej veliko zanimanje za pridobitev doktorata s področja naravoslovja in matematike.
Je pa Slovenija daleč pod povprečjem, ko gre za vpis tujih študentov na naše fakultete, saj je delež tujih študentov, vpisanih na študij pri nas, leta 2015 znašal le tri odstotke, medtem ko je bilo povprečje v OECD 11 odstotkov.
Odraslim se v Sloveniji pridobitev terciarne izobrazbe izplača, kažejo podatki iz zbornika, saj je bilo v letu 2016 med njimi zaposlenih 85 odstotkov, med tistimi s srednješolsko izobrazbo pa 71 odstotkov. Vendar pa so v slabšem položaju terciarno izobraženi mladi, ki so bili v letu 2016 v Sloveniji zaposleni (81 odstotkov) v manjšem deležu kot njihovi vrstniki v OECD (83 odstotkov) in EU (82 odstotkov). Podatki tudi kažejo, da je terciarna izobrazba v Sloveniji še vedno povezana z visoko dodano vrednostjo pri plači, saj terciarno izobraženi zaslužijo 71 odstotkov več kot srednješolsko izobraženi delavci.
Poročilo kaže tudi spodbudno sliko povečane medgeneracijske izobrazbene mobilnosti. Pri generaciji odraslih, starih 30-44 let, se je v primerjavi z generacijo odraslih, starih 45-59 let, za 16 odstotkov povečal delež tistih, ki so dosegli visokošolsko izobrazbo, čeprav je njihovi starši niso imeli.
Sicer pa splošen pogled na izobraževanje v državah članicah OECD kaže, da so odrasli danes na splošno bolj izobraženi, kot so bili ob prelomu tisočletja, prav tako tudi, da so se od leta 2008 do 2014 izdatki za izobraževanje v državah OECD večali bolj, kot se je večal vpis.
Pokaže še, da je učiteljski poklic vedno manj privlačen za mlade, saj so učitelji v povprečju starejši, prav tako da so plače učiteljev nižje od plač zaposlenih, ki imajo primerljivo izobrazbo.
