Z novelo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja želi vlada izpolniti ustavno odločbo glede financiranja zasebnega šolstva, a je v iskanju kompromisa za zdaj pridobila le podporo SMC, kar postavlja pod vprašaj zadostno podporo.
Zapleta se pri financiranju razširjenega javnoveljavnega programa zasebnih osnovnih šol. Koalicija o noveli ni usklajena, tako v SD kot v DeSUS so vložili svoje amandmaje, svoje rešitve predlagajo tudi v opoziciji. Zaradi tik pred sejo vloženih amandmajev je predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček (NP) sejo prekinila za 45 minut.
Odbor pa je že dal zeleno luč predlogu novele zakona o vrtcih. Ta med drugim prinaša preimenovanje pomočnika vzgojitelja v vzgojitelja predšolskih otrok - pomočnika vzgojitelja, kar so podprli tudi v sindikatu Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Pomočnikom vzgojitelja bodo namreč priznane tudi dodatne naloge in s tem višje plače. Iva Dimic (NSi) je ob tem med drugim opozorila, da bo zaradi dodatnih stroškov za plače zaposlenih treba dati tudi več povprečnine občinam, ki te plače zagotavljajo.
Novela omogoča tudi organiziranje oddelkov javnega vrtca pri visokošolskih zavodih, ki izvajajo študijski program predšolske vzgoje, pa tudi v prostorih gospodarske družbe. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da bi tu lahko prišlo do spodbujanja praks podaljševanja delovnega časa za zaposlene pod krinko, da imajo možnost varstva otrok, Janko Veber (SD) pa je vprašal, kaj se bo zgodilo, če se lastnik podjetja odloči, da te dejavnosti ne bo več opravljal.
V Levici, SD in v DeSUS so poudarili tudi, da v primeru prostih mest v javnih vrtcih država ne bi smela sofinancirati zasebnih programov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v zvezi s tem odgovorila, da so razmišljali tudi o tej možnosti, a se zanjo niso odločili. "Strinjamo pa se, da je tisto, kar moramo krepiti na vrtčevski ravni, predvsem kakovost programov, kajti to je tisto, kar nas odlikuje," je dejala.
Kordiš se je zavzel tudi za ohranitev ukinitve subvencije v primeru, če zasebni vrtci ne spoštujejo delovnopravne zakonodaje, ne pa da so v tem primeru sankcionirani zgolj z globo, kot predvideva novela. Na primere zlorab delovnopravne zakonodaje v zasebnih vrtcih je sicer opozoril tudi Branimir Štrukelj iz Sviza.
Več razprave so člani odbora namenili tudi predlagani uvedbi krajših programov v vrtcih za otroke tik pred vstopom v šolo, ki sicer v vrtce iz različnih razlogov niso bili vključeni. Takšni 240-urni programi bi bili za omenjene otroke brezplačni, prinesli bi predšolsko socializacijo in lažji prehod v osnovno šolo, je pojasnila Makovec Brenčičeva.
Dimičeva se je strinjala, da je takšna priprava za otroke koristna. Ob tem pa je spomnila na že podane predloge o brezplačnem vrtcu za drugega in vse nadaljnje otroke. To je namreč tisto, kar bi po njenih besedah dejansko omogočilo večjo vključenost otrok v vrtce.
Kordiš pa je ocenil, da gre pri predlogu brezplačnega krajšega programa zgolj za poskus vključevanja otrok iz statističnih razlogov z najmanj napora in najmanj sredstvi, saj da s tako kratkimi programi ni mogoče doseči socializacije. Takšna oblika programa bi lahko po njegovih besedah pripeljala tudi do prekarnih zaposlitev v vrtcih.
Tudi Štrukelj je podvomil, ali bodo takšni programi dosegli namen. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi eno leto pred vstopom v šolo država izdatneje sofinancirala programe za otroke iz socialno šibkejših družin in jim tako omogočila celoletno obiskovanje programa.
Novela sicer predvideva tudi poenostavljen postopek za znižano plačilo vrtca in daje več avtonomije občinam pri določitvi roka za vključevanje otrok v vrtec s centralnega čakalnega seznama. Novela predvideva, da subvencija staršem pripada z dnem vključitve otroka v vrtec, če jim pravica do znižanega plačila vrtca v skladu z novo odločbo pristojnega centra za socialno delo pripada najpozneje 60 dni po dnevu vključitve otroka v vrtec. Na ta način se bo staršem pravica do subvencije vrtca lahko priznavala ves čas vključitve otroka v vrtec, četudi bodo vlogo oddali z enomesečno zamudo.
Člani odbora so podprli tudi novelo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki določa tudi sankcije glede nepravilne uporabe. Kot je pojasnila ministrica, gre za razumne kazni, predvideno je, da se kršitelja najprej opozori, nato pa se mu izreče globa, vendar ne za vsak nepravilno podpisan dokument.
